{"id":200062,"date":"2026-08-22T12:02:11","date_gmt":"2026-08-22T12:02:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200062\/"},"modified":"2026-08-22T12:02:11","modified_gmt":"2026-08-22T12:02:11","slug":"alarm-v-slovenskih-gorah-zakaj-je-letos-vec-ugrizov-kac-strokovnjaki-odgovarjajo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200062\/","title":{"rendered":"Alarm v slovenskih gorah: zakaj je letos ve\u010d ugrizov ka\u010d? Strokovnjaki odgovarjajo"},"content":{"rendered":"

Na streho Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana je to poletje helikopter najmanj \u0161tirikrat pripeljal planince, ki so do\u017eiveli bli\u017enje sre\u010danje s strupeno ka\u010do. Z Malega vrha nad \u017dirovnico je poletel s planinko, ki jo je ugriznil modras. Pri Kocbekovem domu pod Ojstrico je pobral Hrvata, ki ga je ugriznila neznana ka\u010da. Kar dvakrat je letos helikopter poletel tudi proti Blejski ko\u010di. Najprej po 75-letnega planinca, ki se je po markirani planinski poti od Blejske ko\u010de namenil proti Mre\u017ecam. Na strmej\u0161em delu poti se je oprijel za vejo, a spregledal, da na njej po\u010diva modras. Ta ga je ugriznil v prst desne roke. Le dan kasneje sta jo v bli\u017eini skupila dva mlada tuja planinca. Na poti proti Blejski ko\u010di sta posedela v travi, kjer sta o\u010ditno po\u010divala tudi dva navadna gada. Ugriznila sta ju v podlaket in v prst. Kljub temu sta nadaljevala pot do ko\u010de in \u0161ele kak\u0161nih 45 minut po ugrizu poiskala pomo\u010d. S helikopterjem so ju odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klini\u010dni center, kjer hranijo protistrup. Veliko pametneje bi se dolo\u010dila, \u010de bi pomo\u010d poklicala takoj, nato pa brez nepotrebnega premikanja po\u010dakala re\u0161evalce.<\/p>\n

Vsi ne potrebujejo protistrupa<\/p>\n

Skupaj so letos v UKC Ljubljana obravnavali devet ugrizov strupenih ka\u010d. Ko k njim pripeljejo pacienta, ga pregledajo, mu pomagajo z zdravili proti bole\u010dinam in predvsem budno spremljajo delovanje srca in dihanja. Vsi, ki jih ugrizne ka\u010da, ne potrebujejo protistrupa. Zanj se zdravniki odlo\u010dijo, kadar se oteklina hitro \u0161iri \u010dez ve\u010dji sklep (na primer komolec ali koleno) ali kadar se pojavijo splo\u0161ni znaki zastrupitve, kot so slabost, omotica, te\u017eko dihanje ali padec krvnega tlaka. Pri nas imata protistrup na zalogi klini\u010dna centra v Ljubljani in Mariboru.<\/p>\n

\"ukc<\/p>\n

Posledice ugriza modrasa \/ Foto: UKC Ljubljana<\/p>\n

V Sloveniji do lani kar tri desetletja nismo imeli smrti zaradi ugriza ka\u010de. Izjema se je zgodila lani, ko je na Gorenjskem ka\u010da v roko ugriznila 80-letno \u017eensko. S sprehoda se je odlo\u010dila pe\u0161 vrniti domov, a je vmes izgubila zavest. Ko so jo na\u0161li, je imela bole\u010dine v trebuhu, te\u017eko je dihala. Stanje se ji slab\u0161alo, umrla je med prevozom v bolni\u0161nico. Kljub temu so tak\u0161ni dogodki v Evropi precej redki. Obi\u010dajno so ugrizi usodni za majhne otroke in dojen\u010dke ter starej\u0161e s pridru\u017eenimi boleznimi srca, o\u017eilja ali plju\u010d.<\/p>\n

Koliko ka\u010d je v Sloveniji?<\/p>\n

Tega ne ve nih\u010de, saj za spremljanje populacije ka\u010d nimamo uvedenega monitoringa. \u00bbVemo pa, kje prebivajo razli\u010dne vrste strupenja\u010d v Sloveniji,\u00ab pravi biolog Maj Kastelic iz Herpetolo\u0161kega dru\u0161tva, ki se ukvarja s preu\u010devanjem in varovanjem pri nas \u017eive\u010dih dvo\u017eivk in plazilcev.<\/p>\n

Kaj storiti ob ugrizu gada ali modrasa<\/p>\n

\u010ce pride do ugriza, najprej poskrbimo za svojo varnost, od\u017eenemo ka\u010do in pokli\u010demo na 112. Vodja Centra za klini\u010dno toksikologijo in farmakologijo doc. dr. Miran Brvar nadalje svetuje, da naj zastrupljenec miruje, z rok odstrani vse ure, zapestnice, prstane in drug nakit. Rano zgolj o\u010distimo, sterilno obve\u017eemo in hladimo z obkladki. Roko ali nogo, kamor nas je pi\u010dila ka\u010da, imobiliziramo, lahko tudi z vejo ali pohodno palico, in jo postavimo v polo\u017eaj ni\u017eje od srca. Predvsem pa odlo\u010dno odsvetuje vsa stara prepri\u010danja, da je treba narediti prevezo uda nad ugrizom, v mesto ugriza zarezati kri\u017eni rez, izsesati strup ali celo iz\u017eigati rano.<\/p>\n

Poudari, da v Sloveniji \u017eivijo tri vrste strupenih ka\u010d, vse so iz dru\u017eine gadov. \u00bbNajpogostej\u0161a in najbolj raz\u0161irjena vrsta je modras, ki je raz\u0161irjen po vsej Sloveniji in ga lahko sre\u010damo tudi v ni\u017einah. Po raz\u0161irjenosti mu sledi navadni gad, ki je v ve\u010dini Slovenije omejen le na visokogorje. Tretja vrsta, ki jo lahko sre\u010damo v Sloveniji, pa je la\u0161ki gad. Kot pove \u017ee ime, ga najdemo v Italiji in nekaterih sosednjih dr\u017eavah, v Sloveniji pa dose\u017ee skrajni vzhodni rob raz\u0161irjenosti, zato ga lahko sre\u010damo le zahodno od reke So\u010de na meji z Italijo,\u00ab na\u0161teje mesta, kjer je mo\u017enosti za sre\u010danje s strupenimi ka\u010dami ve\u010d.<\/p>\n

Je letos ka\u010d ve\u010d?<\/p>\n

Kastelic kljub leto\u0161njemu pove\u010danju \u0161tevila ugrizov tega ne more enostavno povezati s tem, da je letos ka\u010d ve\u010d. Celo obrnjeno: plazilci, \u0161e posebno ka\u010de, so povsod po Evropi zelo ogro\u017eeni in njihov trend po zadnjih podatkih \u0161e vedno upada. \u00bbNajverjetneje je ve\u010dje \u0161tevilo ugrizov povezano z ve\u010djo aktivnostjo ljudi v naravnem okolju in z njihovo manj\u0161o previdnostjo. V \u010dasu vro\u010dinskih valov so gore bolj priljubljene, saj ponujajo nekoliko hladnej\u0161e temperature,\u00ab razmi\u0161lja sogovornik.<\/p>\n

\"Na<\/p>\n

Na poti na Blejsko ko\u010do sta ka\u010di ugriznili tuja planinca. \/ Foto: PU\u00a0Kranj<\/p>\n

Je torej ka\u010de na plan mno\u017ei\u010dneje zbezal vro\u010dinski val, ki smo mu bili pri\u010da leto\u0161nje poletje? Sogovornik potrdi, da so ka\u010de ob toplem vremenu bolj aktivne, a da se tudi one pred \u017ego\u010dim soncem umaknejo. \u00bbV vro\u010dih poletnih dneh so obi\u010dajno najbolj aktivne v zgodnjih jutranjih urah, nato se tudi one umaknejo pripeki. Ka\u010de so namre\u010d eksotermni organizmi, v\u010dasih so jim rekli hladnokrvni, kar pa ne pomeni, da je njihova telesna temperatura nujno hladna, temve\u010d jo uravnavajo s temperaturo okolja. \u010ce jim je hladno, se ogrejejo na soncu. Ko dose\u017eejo ustrezno temperaturo ali je zunaj prevro\u010de, pa se umaknejo v svoja skrivali\u0161\u010da,\u00ab pojasnjuje in doda, da se razli\u010dne vrste ka\u010d tudi razli\u010dno odzivajo na toploto. \u00bbModras na primer potrebuje vi\u0161je temperature kakor navadni gad, zato tudi prebiva v ni\u017ejih nadmorskih legah, medtem ko navadnega gada sre\u010damo predvsem v visokogorju,\u00ab pristavi sogovornik.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\u00a0Sesanje<\/p>\n

PREVIDNO<\/p>\n

Pozor, ka\u010de so na pohodu! \u010cesa ob ugrizu nikakor ne smete storiti (in kaj re\u0161uje \u017eivljenja)<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kdaj ka\u010da ugrizne?<\/p>\n

Za strupene ka\u010de, ki \u017eivijo pri nas, velja, da svojega strupa ne tratijo po nepotrebnem. \u010ce ob ugrizu porabijo ves strup, ga morajo na novo sintetizirati, kar pomeni, da nekaj \u010dasa ne morejo loviti in se prehranjevati. Strup tako zanje pomeni pre\u017eivetje, zato tudi \u010dloveka ugriznejo samo v obrambi. \u00bbModras, navadni gad in la\u0161ki gad so relativno majhne vrste ka\u010d, odrasli osebki obi\u010dajno merijo med 60 in 90 centimetri, kar pomeni, da jim \u010dlovek nikakor ne more predstavljati plena. Hranijo se predvsem z manj\u0161imi glodavci, ki jih ujamejo z ugrizom iz zasede. V plen med ugrizom skozi strupnike vbrizgajo strup, s \u010dimer ga imobilizirajo, da ga la\u017eje ulovijo in pojejo. Ka\u010de znajo dobro oceniti velikost \u017eivali, ki jim lahko prestavlja plen, ve\u010dje \u017eivali pa ugriznejo le v obrambi, \u010de se jim te preve\u010d pribli\u017eajo in nimajo mo\u017enosti pobega v skrivali\u0161\u010de. Tak\u0161en ugriz v\u010dasih sploh ne vsebuje strupa, saj ka\u010da z njim var\u010duje in je ugriz lahko le opozorilne narave. To imenujemo suhi ugriz. In tudi kadar strup izbrizgajo iz strupnikov, lahko nadzorujejo koli\u010dino, ki jo uporabijo,\u00ab razlo\u017ei biolog. A ker sami seveda ne vemo, koliko strupa in \u010de sploh je ka\u010da spustila ob ugrizu, moramo tudi po nasvetu biologa takoj poklicati pomo\u010d.<\/p>\n

<\/p>\n

\"<\/p>\n

kobranka<\/p>\n

Na kranjskem parkiri\u0161\u010du v parkomatu na\u0161li ka\u010do, nevarnosti za ob\u010dane ni bilo<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Sre\u010danje s ka\u010do<\/p>\n

Biolog ima glede sre\u010danja nekaj povsem preprostih napotkov. Predvsem velja pravilo, da se ji mirno umaknemo. \u00bb\u010ce je ka\u010da na pohodni\u0161ki poti, jo na varni razdalji obhodimo. V primeru, da ka\u010do sre\u010date doma ali kje drugje, kjer bi lahko s svojo prisotnostjo predstavljala nevarnost, in poleg tega ne veste, za katero vrsto gre, pa se lahko po nasvet in pomo\u010d obrnete na Ka\u010dofon, ki deluje v okviru Herpetolo\u0161kega dru\u0161tva,\u00ab svetuje Kastelic.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na streho Univerzitetnega klini\u010dnega centra Ljubljana je to poletje helikopter najmanj \u0161tirikrat pripeljal planince, ki so do\u017eiveli bli\u017enje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200063,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[49510,32,46665,14133,35,41445,31,34,36,24128,37,38,29365,33,14134],"class_list":["post-200062","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-center-za-klinicno-toksikologijo","tag-headlines","tag-laski-gad","tag-modras","tag-najpomembnejse-novice","tag-navadni-gad","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-protistrup","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-strupene-kace","tag-top-stories","tag-ugriz-kace"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117139062869645600","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200062","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200062"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200062\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200063"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200062"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200062"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200062"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}