V zadnjem \u010dasu, ko se je Evropa in tudi Slovenija za\u010dela vidneje spreminjati tudi v demografskem smislu, se pojavljajo vpra\u0161anja in razprave o prihodnosti zahodne civilizacije. Civilizacije, ki se je ob konstantnem dru\u017ebenem napredku in kljub razli\u010dnim izzivom vedno znova vra\u010dala k svoji kr\u0161\u010danski identiteti, obi\u010dajem in tradiciji. Na ta na\u010din je bilo poskrbljeno tudi za dolo\u010deno stabilnost v dru\u017ebi, temeljni steber, ki nam daje oporo, da smo se kot dru\u017eba la\u017eje razvijali in napredovali.\u00a0<\/p>\n
V \u010dlanku Davorja\u00a0Dijanovi\u0107a, ki je bil objavljen v tedniku Hrvatski\u00a0tjednik\u00a0\u2013\u00a0veritas\u00a0vincit, je bilo predstavljenih nekaj glavnih tez in misli ameri\u0161ko-koptskega zgodovinarja\u00a0Raymonda\u00a0Ibrahima, ki so vezane\u00a0ravno na polo\u017eaj kr\u0161\u010danstva v Evropi.\u00a0Raymond\u00a0Ibrahim je namre\u010d strokovnjak, ki se ukvarja z zgodovino islama, s polo\u017eajem kristjanov na Bli\u017enjem vzhodu in z islamsko-kr\u0161\u010danskimi odnosi.\u00a0\u00a0<\/p>\n
Ena izmed glavnih Ibrahimovih tez sloni na tem, da je kriza, ki je pri\u0161la z masovnim prihodom islamskih beguncev, povezana z vse ve\u010djo \u0161ibkostjo evropske identitete in duha. Ibrahim razlog za dana\u0161njo situacijo vidi v tem, da je kr\u0161\u010danstvo postalo\u00a0izklju\u010dno osebna stvar, ne pa tudi pomemben del javnega in kulturnega \u017eivljenja. Kr\u0161\u010danska vera torej ne oblikuje ve\u010d v tolik\u0161ni meri javnega \u017eivljenja, kot tudi ne uokvirja skupnih na\u010del in vrednot. Zaradi tega kr\u0161\u010danstvo izgublja svojo civilizacijsko mo\u010d.\u00a0<\/p>\n
Politi\u010dne elite\u00a0<\/p>\n
V ob\u0161irni razpravi za\u00a0National\u00a0Catholic\u00a0Register se\u00a0Raymond\u00a0Ibrahim dotakne tudi zahodnih politi\u010dnih elit, ki s svojimi odlo\u010ditvami privabljajo migrante. Po njegovem mnenju migranti sem ne pridejo sami od sebe, ampak\u00a0jih\u00a0v Evropo povabijo\u00a0in prikli\u010dejo\u00a0prej omenjeni politiki.\u00a0\u00a0<\/p>\n
V zadnjih letih smo lahko jasno opazili, da (preve\u010d) masovna migracija ljudi, ki prihajajo\u00a0iz razli\u010dnega kulturnega okolja, vpliva na porast napetosti in tudi kriminala v Evropi. Politika se kljub vsemu ni bistveno spremenila. Prav zaradi tega Ibrahim vidi glavnega krivca v politikih zahodnih dr\u017eav in ne v samih muslimanih.\u00a0\u00a0<\/p>\n
Obenem pa navede tudi primer ameri\u0161kih javnih \u0161ol, kjer otroke u\u010dijo, da je kr\u0161\u010danstvo predstavljalo problem vse do razsvetljenstva, ki naj bi potem poskrbelo za napredek moderne dru\u017ebe. Po njegovem mnenju\u00a0prav tradicionalni kristjani predstavljajo najve\u010djo oviro zahodnim politi\u010dnim elitam, ki \u017eelijo spremeniti in zgraditi nov sistem vrednot.\u00a0\u00a0<\/p>\n
Raymond\u00a0Ibrahim tudi misli, da za dosego tega cilja prej omenjene elite sodelujejo z muslimani in jim dajejo veliko podporo. To se po njegovem mnenju ne dogaja\u00a0le zaradi\u00a0podpore islama in navdu\u0161enosti nad njim, ampak iz odpora do tradicionalnega kr\u0161\u010danstva, ki ga\u00a0imajo\u00a0za svojega nasprotnika in ga \u017eelijo izbrisati.\u00a0<\/p>\n
Ogledalo Zahodu\u00a0<\/p>\n
Muslimani\u00a0ve\u010dinoma\u00a0odprto \u017eivijo svoje versko \u017eivljenje, ga tudi javno poka\u017eejo in ga pred ljudmi ne skrivajo.\u00a0V tem\u00a0Ibrahim vidi ogledalo zahodni kr\u0161\u010danski civilizaciji. Meni, da se dolo\u010deno \u0161tevilo mladih kristjanov vra\u010da k svojim koreninam in identiteti tudi zaradi mo\u010dne prisotnosti islamske vere. Njegova teza je torej, da aktivno versko izra\u017eanje ene vere spodbudi tudi drugo, da se za\u010dne bolj aktivno prakticirati.\u00a0<\/p>\n
Zanimivo se mu tudi zdi, da del mladih zahodnih mo\u0161kih islam posebej privla\u010di zaradi svoje jasnosti, discipline in ob\u010dutka prave mo\u0161kosti, ki naj bi po njegovem mnenju v ve\u010d delih zahodnega sveta oslabela.\u00a0<\/p>\n
Klju\u010d, da se ohrani civilizacija, kakr\u0161no poznamo v Evropi, je po Ibrahimovi tezi v tem, da se Evropa vrne k svojim kr\u0161\u010danskim koreninam.\u00a0Vpra\u0161anje obstoja\u00a0torej\u00a0ni povezano\u00a0samo\u00a0z migracijsko politiko, ampak tudi z ohranitvijo in okrepitvijo kr\u0161\u010danske identitete. Svoje razpravljanje zaklju\u010di z mislijo, da dru\u017eba, ki se odmakne od lastnih korenin in identitete, postopoma izgubi mo\u017enost, da si zgradi lastno prihodnost.\u00a0<\/p>\n
Dru\u017eba, ki se odmakne od lastnih korenin in identitete, postopoma izgubi mo\u017enost, da si zgradi lastno prihodnost.\u00a0
\nTemeljni stebri\u00a0<\/p>\n
Dru\u017eba se lahko spreminja na bolje in se postopno dograjuje in razvija pod pogojem, da ne ru\u0161i temeljnih stebrov, na katerih sloni,\u00a0svojih\u00a0vrednot in kulturnih znamenitosti. Eden izmed stebrov Evrope gotovo predstavlja kr\u0161\u010danstvo, saj je bilo vir navdiha \u0161tevilnih umetni\u0161kih del na mnogih podro\u010djih. Ta dela pa so odlo\u010dilno oblikovala kulturno podobo Evrope in ji omogo\u010dila stabilnost za la\u017eji napredek.\u00a0<\/p>\n
V \u010dasu kulturne in dru\u017ebene krize se moramo predvsem zavedati, da nasilje rodi nasilje, skrajne\u017ei pa ustvarjajo nove skrajne\u017ee na drugi strani. V naslednjih letih se bo\u00a0treba\u00a0nau\u010diti ohraniti na\u0161o kulturno dedi\u0161\u010dino, sobivati z razli\u010dnimi kulturami in verstvi ter se s pravimi politi\u010dnimi odlo\u010ditvami odlo\u010dno boriti proti skrajnostim, omejevanju \u010dlovekovih pravic in nasilju na splo\u0161no. Obenem pa bo treba v dolo\u010deni meri zamenjati tudi miselnost, ki zanika in \u017eeli izbrisati kr\u0161\u010danske temelje Evrope.\u00a0<\/p>\n
(D265, 38)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V zadnjem \u010dasu, ko se je Evropa in tudi Slovenija za\u010dela vidneje spreminjati tudi v demografskem smislu, se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200103,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-200102","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117139270708335390","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200102","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200102"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200102\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200103"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200102"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200102"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200102"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}