![](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/1787404392_701_zobozdravnik-injekcija-omrtvitev-vir-shutterstock-256x256.jpg\")
<\/p>\nMedtem ko se super El Ni\u00f1o \u0161e naprej krepi, najnovej\u0161e jesenske napovedi ka\u017eejo na nenavadno razvit vremenski vzorec po vsej severni polobli. Prav tako vsi najnovej\u0161i podatki, navaja portal Severe Weather Europe, ka\u017eejo na vse ve\u010djo verjetnost, da bo rekordno mo\u010dan super El Ni\u00f1o glavni globalni dejavnik vremena v leto\u0161njem in prihodnjem letu. Napovedi zra\u010dnega tlaka za leto\u0161njo jesen so po navedbah strokovnjakov bolj podobne zna\u010dilnim zimskim odzivom na El Ni\u00f1o, verjetno zaradi njegove neobi\u010dajne mo\u010di.<\/p>\n
Na vremenski sistem sicer vpliva ENSO oziroma El Ni\u00f1o \u2013 ju\u017ena oscilacija, ki se pojavlja v topli in hladni fazi. Fazi se obi\u010dajno izmenjujeta na pribli\u017eno eno do tri leta. Oceanske anomalije ne vplivajo le na globalno vreme, temve\u010d lahko nakazujejo tudi spremembe v svetovnem vremenskem sistemu. Hladna faza ENSO se imenuje La Ni\u00f1a, topla pa El Ni\u00f1o. Vsaka od njiju razli\u010dno vpliva na zra\u010dni tlak in vreme.<\/p>\n
ENSO med fazama prehaja pod vplivom tropskih pasatnih vetrov. Ti so razmeroma stabilni in vztrajni ter obi\u010dajno spro\u017eijo ali ustavijo posamezno fazo. Super El Ni\u00f1o se od obi\u010dajnega El Ni\u00f1a razlikuje po tem, da je segrevanje Tihega oceana izrazitej\u0161e, kar povzro\u010di \u0161e mo\u010dnej\u0161i vpliv na svetovno vreme. El Ni\u00f1o se pojavi vsakih nekaj let, super El Ni\u00f1o pa le pribli\u017eno enkrat na desetletje ali \u0161e redkeje. Zadnji trije tak\u0161ni dogodki so bili v letih 2015\/2016, 1997\/1998 in 1982\/1983.<\/p>\n
Po najnovej\u0161ih ocenah za obdobje od septembra do novembra bo obmo\u010dje nizkega zra\u010dnega tlaka nad severnim Atlantikom segalo vse do severozahodne Evrope. To bi lahko med drugim povzro\u010dilo dotok toplej\u0161ih ju\u017enih zra\u010dnih mas proti severu in severovzhodu.<\/p>\n
<\/p>\n
Preden izberete zobozdravnika, preverite to \u2013 razlike v cenah so lahko ogromne<\/p>\n
Ve\u010dina Slovencev pri izbiri zobozdravnika naredi isto napako. Odlo\u010dijo se prehitro in \u0161ele kasneje ugotovijo, da bi lahko za enako storitev pla\u010dali bistveno manj. Razlike v cenah so namre\u010d pogost<\/p>\n
Obmo\u010dje nizkega zra\u010dnega tlaka nad severnim Atlantikom bo Evropi najverjetneje prineslo nadpovpre\u010dne temperature na ve\u010djem delu celine. Najve\u010dja temperaturna odstopanja napovedujejo za osrednje, zahodne in jugovzhodne dele Evrope.<\/p>\n
Napoved padavin ka\u017ee na nadpovpre\u010dne koli\u010dine de\u017eja na ve\u010djem delu celine. Z Atlantika bo prihajalo veliko vlage, kar bo pove\u010dalo mo\u017enost padavin, zlasti v ju\u017enih in zahodnih predelih. Za\u010detek sne\u017ene sezone novembra bo v Evropi po\u010dasen, koli\u010dina snega pa naj bi bila podpovpre\u010dna. Izjema bodo vi\u0161je le\u017ee\u010da obmo\u010dja, kot so zahodne Alpe.<\/p>\n
Severe Weather Europe opozarja tudi na polarni vrtinec, ki se oblikuje vsako jesen in ima zelo pomembno vlogo pri zimskem vremenu ter lahko vpliva na celotno hladno polovico leta. Klju\u010dno vlogo ima pri razvoju sezonskih vremenskih razmer od novembra do marca.<\/p>\n
V fazi El Ni\u00f1a obstaja ve\u010dja verjetnost, da bo sredi zime pri\u0161lo do oslabitve oziroma razpada polarnega vrtinca. \u0160ibkej\u0161i polarni vrtinec te\u017eje zadr\u017euje mrzel polarni zrak, zato lahko ta la\u017eje prodre iz polarnih obmo\u010dij proti srednjim geografskim \u0161irinam. Posledi\u010dno se pove\u010dajo mo\u017enosti za hladnej\u0161o in bolj sne\u017eeno zimo, povzema Ve\u010dernji List.<\/p>\n
(us)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Medtem ko se super El Ni\u00f1o \u0161e naprej krepi, najnovej\u0161e jesenske napovedi ka\u017eejo na nenavadno razvit vremenski vzorec…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200115,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,37,38],"class_list":["post-200114","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-slovene","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117139342245906606","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200114","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200114"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200114\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200115"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200114"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200114"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200114"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}