Interesna obmo\u010dja obeh dr\u017eav so bila dolo\u010dena v tajnem protokolu, ki je bil del pakta. Ta pa je predvideval tudi medsebojno podporo pri okupaciji sosednjih ozemelj. Podpisu pakta, h kateremu sta podpis v imenu Hitlerja in Stalina prispevala nem\u0161ki zunanji minister Joachim von Ribbentrop in ljudski komisar za zunanje zadeve Vje\u010deslav Mihajlovi\u010d Molotov, so sledili podpisi drugih pogodb, v okviru katerih so se \u0161irila podro\u010dja sodelovanja vse do 22. junija 1941, ko je Nem\u010dija napadla Sovjetsko zvezo (operacija Barbarossa). Na\u010din vojskovanja in delovanja obeh dr\u017eav se ni razlikoval, \u010deprav se je Sovjetska zveza nenadno zna\u0161la na strani zaveznikov. Krutih metod, ki sta jih uporabljali obe strani, se je dandanes potrebno zavedati, ravno tako pa tudi teh, ki jih je uporabljal fa\u0161izem.<\/p>\n
Ve\u010d poskusov sprejema resolucije je propadlo<\/p>\n
Na ozemlju dana\u0161nje Republike Slovenije je komunisti\u010dno nasilje od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tiso\u010de nasilnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. \u0160e ve\u010d sto tiso\u010d prebivalcev Slovenije pa je komunisti\u010dno nasilje prizadelo v desetletjih komunisti\u010dne vladavine z vsemi oblikami kr\u0161enja \u010dlovekovih pravic in svobo\u0161\u010din. \u010ceprav je Evropska unija utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov, pa samostojna Republika Slovenija vedenja o razse\u017enosti komunisti\u010dnega nasilja kot tudi ob\u010dutljivosti do \u017ertev in preganjanih ni zmogla v zadostni meri vnesti v kolektivno zavest. Zaradi tega Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki ima izjemno simbolno vrednost, saj se s slednjo na odlo\u010den in jasen na\u010din obsoja vse zlo\u010dine proti \u010dlove\u0161tvu ter mno\u017ei\u010dne kr\u0161itve \u010dlovekovih pravic, ki so se dogajale pod totalitarnimi in avtoritarnimi re\u017eimi, slovenski parlament ni uspel sprejeti, in to navkljub \u0161tevilnim poskusom. Nazadnje je poskus propadel novembra 2021, tedaj je namre\u010d deklaracijo po navedbah STA podprlo 42 poslancev, 45 pa jih je glasovalo proti. Ker se desni pol, izhajajo\u010d iz civilizacijske norme, zaveda, da je potrebno povzro\u010ditelje nasilja in zla dejanja meriti po istih kriterijih, da se prepre\u010di ponovitev najbolj tragi\u010dnih dogodkov iz na\u0161e zgodovine, je bil 17. maj leta 2022 razgla\u0161en za nacionalni dan spomina na vse \u017ertve komunizma. Vnovi\u010d je bil ta razgla\u0161en letos, potem ko ga je Golobova vlada vrat na nos ukinila.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/20130304-00427101-2048x1363.jpg-400x266.webp\")
Mori\u0161\u010de Huda jama pri La\u0161kem. (Foto: STA)<\/p>\n
Iz Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu izhaja, da je potrebno \u201cohraniti spomin na tragi\u010dno preteklost Evrope, da se po\u010dastijo \u017ertve, obsodijo storilci in polo\u017eijo temelji za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu\u201d. Napa\u010dne razlage zgodovine namre\u010d spodbujajo politike izklju\u010devanja in med drugim napeljujejo k sovra\u0161tvu. Opomnjeno je, da je bilo zaradi totalitarnih in avtoritarnih re\u017eimov dvajsetega stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mu\u010denih in ubitih na milijone \u017ertev. \u201cKer je bil nacizem glavna zgodovinska izku\u0161nja Zahodne Evrope in ker so v srednje- in vzhodnoevropskih dr\u017eavah izkusili tako komunizem kot nacizem; ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapu\u0161\u010dino teh dr\u017eav\u201d, je izpostavljeno med razlogi za sprejetje konkretne resolucije. Poudarjeno je tudi, da se je potrebno spominjati tistih, ki so dejavno nasprotovali totalitarni vladavini, in da bi se le-te moralo v lu\u010di njihove po\u017ertvovalnosti, zvestobe idealom, \u010dasti in poguma imeti v zavesti kot junake totalitarne dobe. \u201cZ vidika \u017ertev je vseeno, kateri re\u017eim jih je iz kakr\u0161nega koli razloga prikraj\u0161al za svobodo, jih mu\u010dil ali ubijal.\u201d<\/p>\n
V lu\u010di Evropskega dne spomina na \u017ertve vseh totalitarnih in avtoritarnih re\u017eimov so v petek v nekdanjih zaporni\u0161kih celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani odprli razstavo V senci Beethovnove o zgodovini kazenskih ustanov v Ljubljani od konca 2. svetovne vojne do sredine petdesetih let 20. stoletja. V zvezi z razstavo je minister za pravosodje Mihael Zupan\u010di\u010d poudaril, da naj bo ta \u201cizraz spo\u0161tovanja in spomin na vse, ki so v teh prostorih trpeli\u201d. \u201cNaj bo opomin, da nobena ideologija, noben politi\u010dni cilj in nobena oblast ne smejo stati nad \u010dlovekovim dostojanstvom\u201d, je bil jasen. Dan spomina se je sicer v petek zaznamovalo tudi s sveto ma\u0161o v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja z nagovorom \u0161kofa Franca \u0160u\u0161tarja in akademijo z nagovorom ministrice za kulturo Ignacije Fridl Jarc.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/20260821-01566341-400x267.jpg\")
Foto: STA<\/p>\n
A. H.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ker je obstajalo zavedanje, da Evropa ne bo zdru\u017eena, \u010de ne bo sposobna oblikovati enotnega pogleda na svojo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200541,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[9674,65,66,49608,49609,37,60,38],"class_list":["post-200540","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-aktualno","tag-europe","tag-evropa","tag-evropski-dan-spomina-na-zrtve-vseh-totalitarnih-in-avtoritarnih-rezimov","tag-resolucija-o-evropski-zavesti-in-totalitarizmu","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117141524282480746","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200540","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200540"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200540\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200541"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200540"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200540"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200540"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}