{"id":200688,"date":"2026-08-23T05:49:12","date_gmt":"2026-08-23T05:49:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200688\/"},"modified":"2026-08-23T05:49:12","modified_gmt":"2026-08-23T05:49:12","slug":"resevanje-tezav-po-amerisko-kot-da-bi-posojilo-odplacevali-s-kreditno-kartico","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200688\/","title":{"rendered":"Re\u0161evanje te\u017eav po ameri\u0161ko: kot da bi posojilo odpla\u010devali s kreditno kartico"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Newyor\u0161ki
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tNewyor\u0161ki delni\u0161ki indeks S & P 500 je po treh zaporednih pozitivnih tednih v zadnjem tednu izgubil skoraj poldrugi odstotek vrednosti. Vrednosti Reddita, Intela in Walmarta so padle za okrog 10 odstotkov. Trgovski velikan Walmart je v drugem \u010detrtletju posloval bolje od pri\u010dakovanj, vendar je bil pri napovedih za tretje \u010detrtletje nekoliko \u010drnogled, hkrati pa je opozoril, da se rast potro\u0161nje zaradi visokih stro\u0161kov goriva in vse ve\u010djih stro\u0161kovnih pritiskov upo\u010dasnjuje. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Od
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tOd za\u010detka vojne z Iranom se je donosnost 10-letne ameri\u0161ke dr\u017eavne obveznice zvi\u0161ala za skoraj 70 bazi\u010dnih to\u010dk in pred dnevi dosegla 4,75 odstotka. Vlagatelji so vse manj naklonjeni kupovanju dr\u017eavnih obveznic, nekateri raje izberejo podjetni\u0161ke obveznice, ki prina\u0161ajo vi\u0161jo obrestno mero. Najve\u010dji ponudniki storitev v oblaku (hiperskalerji) so med letoma 2020 in 2024 skupaj v povpre\u010dju izdali za manj kot 30 milijard dolarjev dolga na leto, lani se je ta znesek pove\u010dal na ve\u010d kot 100 milijard dolarjev, letos pa so z izdajo obveznic \u017ee zdaj presegli \u0161tevilko 200 milijard dolarjev dolga. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Donosnosti dolgoro\u010dnih vladnih obveznic so se v sredo po vsem svetu vsaj za\u010dasno umaknile z najvi\u0161jih ravni v ve\u010d desetletjih, dolar je oslabel, delnice so se po nekaj dneh malodu\u0161ja podra\u017eile, prebudile pa so se kriptovalute. Ameri\u0161ko finan\u010dno ministrstvo je namre\u010d sporo\u010dilo, da bo 9. septembra podvojilo program odkupov dr\u017eavnih obveznic, ki je namenjen izbolj\u0161anju likvidnosti pri dolgoro\u010dnej\u0161ih obveznicah, z dveh na \u0161tiri milijarde dolarjev. \u0160tiri milijarde se glede na ves dolg ne sli\u0161i prav veliko, a namen je jasen: ameri\u0161ke oblasti bi rade na vsak na\u010din zni\u017eale zahtevane donosnosti obveznic, da bi se dr\u017eava lahko ugodneje zadol\u017eevala. U\u010dinek je precej podoben, kot je bil pri programu kvantitativnega spro\u0161\u010danja, pri katerem je centralna banka po finan\u010dni krizi ve\u010d let odkupovala obveznice in s tem ustvarjala nov denar.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Manipulacija s krivuljo donosnosti
\u010ceprav je ukrep finan\u010dnega ministra Scotta Bessenta za\u010dasno zni\u017eal napetosti (donosnost ameri\u0161kih dolgoro\u010dnih obveznic se je v sredo zni\u017eala za pribli\u017eno 10 bazi\u010dnih to\u010dk), pa ne manjka pomislekov, da ZDA z odkupovanjem obveznic z dalj\u0161o ro\u010dnostjo in hkratnim izdajanjem zakladnih menic s kraj\u0161o ro\u010dnostjo, s \u010dimer na svoj na\u010din manipulirajo s krivuljo donosnosti, te\u017eave le prelagajo na prihodnost, saj nebrzdana rast javnega dolga (pred dnevi je \u0161tevilka prvi\u010d presegla 40.000 milijard dolarjev) dolgoro\u010dno preprosto ni vzdr\u017ena, pa \u010deprav je dol\u017enik vsemogo\u010dna Amerika. Tudi pri JPMorganu opozarjajo, da Bessentova “akcija” ne predstavlja re\u0161itve te\u017eav. “To je tako, kot bi hipoteko odpla\u010devali s kreditno kartico. Nekaj \u010dasa lahko deluje, vendar s\u010dasoma postaja neskladje \u010dedalje o\u010ditnej\u0161e,” so zapisali.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u017de
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u017de \u010de se v enem letu te\u010daj delnice zvi\u0161a za 177 odstotkov, je to fantasti\u010dna rast, da pa delnica iz indeksa S & P 500 toliko posko\u010di v enem dnevu, je velika redkost. To je v sredo uspelo farmacevtski dru\u017ebi Moderna, s \u010dimer se je \u0161ele drugi\u010d v zadnjih 25 letih zgodilo, da je ena od delnic v indeksu S & P 500 v enem dnevu ve\u010d kot podvojila svojo vrednost. Prej\u0161nji primer je iz leta 2008 (Hartford Insurance Group). Kljub izjemni leto\u0161nji rasti (te\u010daj se je povzpel \u017ee za 370 odstotkov) so delnice Moderne \u0161e vedno dale\u010d od rekorda 450 dolarjev, dose\u017eenega med epidemijo leta 2021. Foto: Reuters<\/p>\n

Inflacija, obrambni izdatki, pa tudi konkurenca UI-velikanov
Vladne obveznice so pod pritiskom zaradi ve\u010d vzrokov. Vlagatelji ne verjamejo ve\u010d besedam centralnih bankirjev, da bodo ukrotili inflacijo. Toliko bolj ob vojni v Iranu, za katero si marca nih\u010de ni predstavljal, da skoraj pol leta pozneje \u0161e ne bo kon\u010dana in da bo Hormu\u0161ka o\u017eina bolj kot ne ve\u010d mesecev zaprta. Skrbi povzro\u010da tudi veliko pove\u010danje obrambnih izdatkov, kar pove\u010duje javni dolg. Poleg tega se je del vlagateljev raje kot k vladnim obveznicam preusmeril k vodilnim tehnolo\u0161kim podjetjem, ki so samo letos za potrebe financiranja UI-projektov izdala za 200 milijard dolarjev obveznic, kar je 80 odstotkov ve\u010d kot v enakem obdobju lani. Razcvet nalo\u017eb v UI torej \u010dedalje bolj tekmuje z ameri\u0161ko vlado za omejeno ponudbo kapitala. Kaj bo \u0161ele, ko bo (predvidoma oktobra) za\u010detno javno prodajo delnic izpeljal Anthropic!<\/p>\n

ECB bo septembra zvi\u0161al obresti, Fed verjetno ne
V torek je donosnost 30-letnih ameri\u0161kih obveznic dosegla skoraj 20-letni vrh pri 5,34 odstotka (najve\u010d po juniju 2007). Pri desetletni nem\u0161ki obveznici je bila donosnost pri 3,22 odstotka najvi\u0161ja po maju 2011, pri primerljivi francoski pa je po juniju 2009 spet presegla 4,05 odstotka. Na denarnih trgih \u010dedalje bolj prevladuje prepri\u010danje, da bo Evropska centralna banka na septembrski seji depozitno obrestno mero zvi\u0161ala za 25 bazi\u010dnih to\u010dk (na 2,5 odstotka), do marca 2027 pa naj bi sledil \u0161e en podoben dvig. Kaj pa Fed? Glavni ekonomist banke Goldman Sachs Jan Hatzius meni, da je septembrski dvig obrestne mere izjemno malo verjeten glede na slabe podatke o julijskem trgu dela in ameri\u0161ki prodaji na drobno (julija 0,6-odstoten padec; kar je bil prvi zdrs po devetih mesecih).<\/p>\n

PREMIKI V ZADNJEM TEDNUDow Jones (New York)<\/p>\n

53.277 to\u010dk (\u20130,9 %)<\/p>\n

S & P 500 (New York)<\/p>\n

7.674 to\u010dk (-1,4 %)<\/p>\n

NASDAQ (New York)26.180 to\u010dk (-2,1 %)STOXX 600 (Evropa)<\/p>\n

654 to\u010dk (\u20130,2 %)<\/p>\n

DAX (Frankfurt)<\/p>\n

26.137 to\u010dk (-1,2 %)<\/p>\n

Nikkei (Tokio)66.016 to\u010dk (-3,9 %)SBITOP (Ljubljana)3.214 to\u010dk (+0,5 %)10-letne slovenske obveznicezahtevana donosnost: 3,63 % (+5 baz. to\u010dk)10-letne ameri\u0161ke obveznicezahtevana donosnost: 4,73 % (+4 baz. to\u010dke)dolarski indeks98,8 (-0,9 %)EUR\/USD<\/p>\n

1,1685 (+1,0 %)<\/p>\n

bitcoin<\/p>\n

77.300 USD (+23 %)<\/p>\n

nafta brent<\/p>\n

94,4 USD (+6,7 %)<\/p>\n

zlato4.661 USD (+5,1 %)euribor (6-mese\u010dni; 3-mese\u010dni)2,765 %; 2,524 %<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tAmeri\u0161ki javni dolg se je v zadnjem desetletju podvojil, prvi\u010d je presegel 40.000 milijard dolarjev<\/a><\/p>\n

177-odstotna rast delnic Moderne v enem dnevu!
Vsi razviti delni\u0161ki trgi z izjemo Londona, kjer so indeks FTSE100 nad gladino dr\u017eale rudarske delnice, so v zadnjem tednu v povpre\u010dju izgubljali, vseeno pa je bilo nekaj presene\u010denj. Izstopa predvsem neverjetna, kar 177-odstotna, rast delnic ameri\u0161kega farmacevtskega podjetja Moderna v enem samem dnevu (v sredo), potem ko je Moderni uspel pomemben preboj pri razvoju zdravila proti ko\u017enemu raku. Moderna je namre\u010d v sodelovanju z Merckom poro\u010dala o spodbudnih rezultatih pri klini\u010dni raziskavi tretje faze zdravljenja ko\u017enega raka, saj se je znatno zmanj\u0161alo tveganje za ponovitev bolezni. Modernino cepivo proti raku je tudi dokaz, kako dobrodo\u0161la je umetna inteligenca pri pospe\u0161evanju razvoja zdravljenja hudih bolezni, zato bo v prihodnje igrala eno od klju\u010dnih vlog tudi v sektorju zdravstva.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Prav
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tPrav ni\u010d ni kazalo, da bi se lahko kriptovalute premaknile iz globokega medvedjega trenda, toda trg je spet pokazal izjemno nepredvidljivost. Bitcoin je do\u010dakal najve\u010djo rast v zadnjih treh letih, nekateri altkovanci, kot je XRP, pa so posko\u010dili kar za 60 odstotkov. Razpolo\u017eenje se je po najavi finan\u010dnega ministrstva ZDA, da bo podvojilo vrednost odkupov dolgoro\u010dnih obveznic, \u010dez no\u010d spremenilo, prilivi v ETF-sklade pa so zdaj najve\u010dji po lanskem oktobru. Foto: Reuters<\/p>\n

Kriptospirala se je zavrtela v drugo smer
Kriptovalute so se le prebudile iz globoke zime, klju\u010dna katalizatorja pa sta dva: napoved ameri\u0161kega finan\u010dnega ministrstva, da bo najmanj podvojilo obseg operacij odkupa dolgoro\u010dnej\u0161ih dr\u017eavnih obveznic (to je zelo pozitivno za tvegane nalo\u017ebe, zato so \u0161le navzgor tudi plemenite kovine), in pri\u010dakovanja, da bodo ZDA hitro sprejele zakonodajni sve\u017eenj o kriptovalutah Clarity Act. K temu je kongres pozval tudi predsednik Donald Trump, ko je s finan\u010dnimi regulatorji v sredo v Beli hi\u0161i gostil klju\u010dne predstavnike industrije kriptovalut, pri \u010demer je \u0161e namignil, da ameri\u0161ka vlada razmi\u0161lja o nakupih bitcoinov. Vse to je spro\u017eilo veliko nakupovalno mrzlico ne le pri bitcoinu, ampak tudi pri altkovancih, pri \u010demer je eter v dveh dneh pridobil pribli\u017eno 30 odstotkov vrednosti, XRP pa je z enega dolarja do konca tedna zrasel na ve\u010d kot 1,60 dolarja.<\/p>\n

Bitcoin vreden skoraj 80.000 dolarjev
Seveda je tudi bitcoin do\u017eivel velik premik navzgor, kot ga ni bilo \u017ee od oktobra 2023. Njegovo gibanje je glede na 30-dnevno volatilnost predstavljalo kar 5,8 standardnega odklona. \u010ce je bila \u0161e pred nekaj dnevi cena le malo nad 60.000 dolarjev, je bila v petek \u017ee ve\u010d kot 79.000. Vsi, ki so s kratkimi pozicijami (short) stavili na nadaljnje padanje vrednosti kriptovalut, so se mo\u010dno u\u0161teli, ob likvidaciji njihovih pozicij pa so bili skoki navzgor \u0161e ve\u010dji. Hkrati so se znatno pove\u010dali tudi prilivi v bitcoinove ameri\u0161ke ETF-sklade, ki so v enem dnevu presegli 500 milijonov dolarjev. Za primerjavo: v celotnem juliju so neto prilivi zna\u0161ali le 172 milijonov dolarjev. Skratka, kripto je spet pokazal svoje zmo\u017enosti in ni jih malo, ki bitcoin \u0161e letos vidijo pri 100.000 dolarjih, potem ko je bila od lanskega oktobra in rekordne vrednosti 126.000 dolarjev smer le \u0161e navzdol.<\/p>\n

V zadnjih 50 letih so bili vsi ameri\u0161ki predsedniki polni velikih besed, kako je treba uravnote\u017eiti prora\u010dun in zni\u017eati dolg, toda zapu\u0161\u010dina Carterja, Reagana, Busha, Clintona, Busha ml., Obame, Bidna in Trumpa je bila vselej ista: ameri\u0161ki javni dolg je bil na koncu mandata ve\u010dji kot na za\u010detku. Ameri\u0161ki javni dolg, ki zna\u0161a \u017ee 126 odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda, je v torek prvi\u010d presegel 40 bilijonov dolarjev!<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Newyor\u0161ki delni\u0161ki indeks S & P 500 je po treh zaporednih pozitivnih tednih v zadnjem tednu izgubil skoraj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200689,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,49635,24597,82,7858,3088,49027,84,83,4028,14364,62,37,58,60,38],"class_list":["post-200688","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-dolgorocne-obveznice","tag-donosnost","tag-economic","tag-kriptovalute","tag-mmc-jev-borzni-komentar","tag-moderna","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-rast","tag-scott-bessent","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117143258377872032","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200688","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200688"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200688\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200689"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200688"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200688"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200688"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}