{"id":200696,"date":"2026-08-23T06:04:13","date_gmt":"2026-08-23T06:04:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200696\/"},"modified":"2026-08-23T06:04:13","modified_gmt":"2026-08-23T06:04:13","slug":"manca-izmajlova-gora-ni-nek-cilj-ampak-simbol-prostora-kjer-clovek-znova-najde-stik-s-sabo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200696\/","title":{"rendered":"Manca Izmajlova: “Gora ni nek cilj, ampak simbol prostora, kjer \u010dlovek znova najde stik s sabo”"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Pri priredbi \u017ee obstaja melodija, zna\u010daj pesmi in neka zgodovina, pri avtorski skladbi pa lahko skupaj z glasbeniki zgradi\u0161 \u010disto svoj nov svet.” Foto: Aleksandra Sa\u0161a Prelesnik<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Manca Izmajlova letos praznuje kar dva jubileja: 50. rojstni dan in 25 let svoje profesionalne odrske kariere, v kateri je bila med drugim re\u017eiserka, igralka in televizijska voditeljica oddaje Povabilo na ples, sodelovala je tudi na Emi, Slovenski popevki ter Melodijah morja in sonca, izdala osem plo\u0161\u010d, pogosto je zdru\u017eila mo\u010di z Ruskim dr\u017eavnim simfoni\u010dnim orkestrom kinematografije, nastopala po vsem svetu in prejela mednarodna priznanja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Po dolgem \u010dasu je nedavno v svet spet poslala avtorsko pesem. Glasbo za Pojdiva na goro je napisal njen mo\u017e Benjamin Izmajlov, besedilo pa Feri Lain\u0161\u010dek, ki je sicer poskrbel za tudi ve\u010d besedil na njenem prvem albumu iz leta 2002. “Moj mo\u017e je odli\u010den skladatelj, producent in glasbenik z ne\u0161teto idejami, k temu me je spodbujal \u017ee leta. Ko sem po dolgih letih spet kontaktirala Ferija Lain\u0161\u010dka, mi je \u0161e isti dan poslal nekaj pesmi. Pojdiva na goro me je kot rojeno Gorenjko takoj poklicala,” je za MMC povedala Izmajlova, ki ji je pomembno, da ima nekaj iskrenega povedati, tako pa je na nastalo skladbo zelo ponosna. <\/p>\n

Kot je dodala pevka, ki lahko poje v okoli 25 jezikih, njen repertoar pa vklju\u010duje ve\u010d kot 400 klasi\u010dnih in modernih pesmi, je njen namen, da bi v prihodnjih letih izdala \u0161e veliko novih singlov. Iz teh pesmi si \u017eeli, da bi s\u010dasoma nastal “zrel avtorski album”.<\/p>\n

27. avgusta jo sicer med drugim \u010daka koncert v Ruski da\u010di, kjer obljublja koncert slovanskih, slovenskih in avtorskih pesmi. Obenem avtorica ve\u010d knji\u017enih del, ki vedno rada raziskuje nove stvari, v teh dneh kon\u010duje svojo drugo knjigo Glas. Dih. Ti., ki bo iz\u0161la septembra.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Sama pa pri eni stvari nikoli ne popu\u0161\u010dam: besedilo mora ostati razumljivo in voditi melodijo, poslu\u0161alec mora sli\u0161ati in za\u010dutiti vsako besedo.” Foto: Miran Jur\u0161i\u010d<\/p>\n

Pred nekaj leti ste dejali, da bi si spet \u017eeleli posneti nekaj avtorskega. Nedavno ste tako po dolgem \u010dasu izdali skladbo Pojdiva na goro. Kaj vas je vodilo do te odlo\u010ditve?
Ko se ob \u017eivljenjskih prelomnicah ozre\u0161 nazaj, se neizogibno sre\u010da\u0161 tudi s svojimi starimi predstavami o sebi in sanjami, a tvoje dejavnosti skozi leta se potem neopazno prilagajajo glede na to, kako \u017eivljenje te\u010de. V \u017eivljenju sem imela prilo\u017enost spoznati ve\u010d razli\u010dnih kultur in ker sem zelo \u010dustvena, so me zmeraj poklicale tudi njihove pesmi. Velikokrat stare, nekatere \u017ee malo pozabljene, marsikatere tudi ljudske, v katerih je sr\u017e nekega naroda. Pesmi sem se vedno u\u010dila po notah in si na ta na\u010din ustvarila \u010disto novo interpretacijo \u2013 kot da je pesem napisana zame.<\/p>\n

Pa vendar. Na neki to\u010dki sem si rekla, da je \u0161koda, ker nisem skozi vsa leta redneje snemala tudi avtorskih pesmi, ve\u010d bi ostalo … Pomemben vzgib je bilo tudi ustvarjanje moje radijske oddaje za ORF Koro\u0161ka, v kateri predstavljam kakovostno slovensko zabavno glasbo. Ve\u010dkrat sem si \u017eelela, da bi imela za oddajo pri roki tudi svojo primerno pesem, za na radio. Kar \u0161tirje moji albumi so namre\u010d simfoni\u010dni, snemala sem v razli\u010dnih jezikih, dva albuma pa sta namenjen otrokom. Vedno sem imela zelo zvesto ob\u010dinstvo, a moje pesmi so kljub dolgoletni karieri poredko pri\u0161le do \u0161ir\u0161e publike tudi skozi radijske valove. Rekla sem si: “Kaj me pravzaprav zadr\u017euje?” Moj mo\u017e je odli\u010den skladatelj, producent in glasbenik z ne\u0161teto idejami, k temu me je spodbujal \u017ee leta. Ko sem po dolgih letih spet kontaktirala Ferija Lain\u0161\u010dka, mi je \u0161e isti dan poslal nekaj pesmi. Pojdiva na goro me je kot rojeno Gorenjko takoj poklicala.<\/p>\n

Kako je potekalo snemanje v Dekanih?
Studio Jork v Dekanih mi je zelo pri srcu. Ima najve\u010d vintid\u017e opreme dale\u010d naokrog, obenem seveda tudi vso najsodobnej\u0161o, legendarne mikrofone in super ustvarjalno energijo. Tam se vedno zelo dobro po\u010dutim, kar se pri petju \u0161e kako pozna. Velika sre\u010da je bila tudi, da sem sodelovala z izvrstnimi glasbeniki. Bor Zuljan je posnel kitare, Moreno Buttinar bobne, Jadran Ogrin bas, Benjamin Izmajlov klaviature in vsi so tako pesmi dodali svoj pe\u010dat. Ko se zbere tak\u0161na ekipa in vsi za\u010dutijo idejo, delo ste\u010de hitro in skoraj samo po sebi. Nastala je nova pesem, na katero sem res ponosna. \u0160e posebej mi veliko pomeni, da je zelo v\u0161e\u010d tudi Feriju, iskreno je bil navdu\u0161en. Bil je tudi del procesa vse od prvih osnutkov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tPojdiva Na Goro<\/p>\n

Kako druga\u010de je peti avtorske pesmi v primerjavi s priredbami, \u010detudi tem daste izviren aran\u017ema, ki je napisan za vas?
V bistvu ni toliko druga\u010de, le mo\u017enosti je veliko ve\u010d, ker vse nastaja iz ni\u010d. Pri priredbi \u017ee obstaja melodija, zna\u010daj pesmi in neka zgodovina, pri avtorski skladbi pa lahko skupaj z glasbeniki zgradi\u0161 \u010disto svoj nov svet.<\/p>\n

Benjamin je \u017eelel napisati pesem, ki bo spevna in si jo bodo ljudje hitro zapomnili, hkrati pa tudi pevsko ne-povsem preprosta. Ki delno \u010drpa iz najbolj\u0161ega iz devetdesetih let. \u017delel je, da ima izrazito slovensko melodiko in pa dovolj glasbene \u0161irine, da jo je zanimivo poslu\u0161ati znova in znova. Ker je zelo razgledan glasbenik in dobro pozna najrazli\u010dnej\u0161e glasbene \u017eanre, je njegov okus pogosto precej prefinjen, jaz pa bi bila v svojih odlo\u010ditvah morda bolj oportunisti\u010dna. Tako se tukaj vedno malo dajeva, \u010deprav na koncu pove\u010dini obvelja njegova, ker je producent (smeh). Njegova velika kvaliteta pa je, da svojo glasbeno kompleksnost zna skriti v harmonije in glasbene postopke, ki poslu\u0161alca ne obremenjujejo, ampak pesem samo obogatijo. To je znala tudi velika ve\u010dina najbolj\u0161ih skladateljev \u2013 ustvariti glasbo, ki deluje preprosto, v resnici pa je zelo premi\u0161ljena.<\/p>\n

Sama pa pri eni stvari nikoli ne popu\u0161\u010dam: besedilo mora ostati razumljivo in voditi melodijo, poslu\u0161alec mora sli\u0161ati in za\u010dutiti vsako besedo. To so na nek na\u010din tudi osnove muzikala.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“\u010ce je sporo\u010dilo pravo, potem tudi ob\u010dinstvo prej ali slej najde pot do tebe in to je najlep\u0161i del tega poklica.” Foto: Marta Gillner<\/p>\n

Glasbo za novo pesem je napisal va\u0161 mo\u017e Benjamin Izmajlov, besedilo pa Feri Lain\u0161\u010dek. Zanimivo je, da je slednji napisal tudi ve\u010d besedil za va\u0161 prvi album Moj svet, ki je iz\u0161el leta 2002. Ste torej z novim singlom nekako “sklenili krog”? Kaj je tisto, kar vam je pri besedilih Lain\u0161\u010dka tako pri srcu?
Mislim, da je njegova najve\u010dja odlika sposobnost, da s preprostimi, zelo izbranimi besedami pove vse, ustvari atmosfero, ki ne potrebuje razlage. V tem me morda malo spominja na \u010cehova. Njegova besedila so isto\u010dasno poeti\u010dna in zelo \u017eivljenjska. Zelo rada imam tudi njegov odnos do jezika, vedno znova me spomni, kako lepa je sloven\u0161\u010dina. Izbira besede, ki zvenijo naravno, obenem pa nosijo veliko pomenov. In kar je zame kot pevko zelo pomembno \u2013 njegove besede dobro sedejo v melodijo. Prav zato me je razveselilo, da sva po toliko letih ponovno sodelovala. Za moj prvi album z mariborsko skupino NORDunk Moj svet je napisal Pesem o ro\u017ei, Cigansko balado in Kaj je ostalo?, zdaj pa je nastala \u0161e Pojdiva na goro. \u010ce pogledam nazaj, se res zdi, kot da se je na nek na\u010din sklenil krog. Mimogrede, album Moj svet smo pred kratkim na novo masterirali, zato je danes po dolgem \u010dasu dostopen na preto\u010dnih platformah. Neverjetno, kako sve\u017ee in aktualno deluje tudi po ve\u010d kot dvajsetih letih.<\/p>\n

Kot ste zapisali na dru\u017ebenih omre\u017ejih, je pesem Pojdiva na goro za vse, ki vejo, kako \u010dudovito je stati na vrhu gore oz. nekem posebnem mestu pod soncem. Kje pa vam du\u0161a zapoje, kot omenite v skladbi?
Mislim, da se bo veliko ljudi v prihodnjih letih vse bolj vra\u010dalo k preprostim stvarem. Danes imamo skoraj vse na dosegu roke \u2013 potovanja, nakupe, virtualne svetove, hrano z vseh koncev sveta in nenehno povezanost z vsemi \u2013, pa se vseeno zdi, da je vedno ve\u010d ob\u010dutkov notranje praznine in osamljenosti. Verjamem, da bomo ravnovesje iskali drugje \u2013 v naravi, v pristnih odnosih, v ustvarjanju, v staromodnih konji\u010dkih in v trenutkih, ko smo lahko res to, kar smo. Zato me ne presene\u010da, da se iz leta v leto ve\u010d ljudi vra\u010da v gore, gozdove in na pohodni\u0161ke poti. To so kraji, kjer se \u010dlovek kon\u010dno umiri, zadiha in za\u010dne malo druga\u010de razmi\u0161ljati.<\/p>\n

\t\t\t\tNa obisku: Manca Izmajlova<\/p>\n

Meni du\u0161a vse pogosteje najbolj zapoje na samotnem sprehodu skozi gozd, ko opazujem naravo in lahko najdem v sebi marsikateri odgovor. Na vrhove gora zaradi dru\u017einskih in poklicnih obveznosti zadnja leta pridem redkeje, imam pa nanje \u010dudovite spomine iz otro\u0161tva in najstni\u0161kih let. Morda me je prav zato pesem Pojdiva na goro tako mo\u010dno nagovorila. Zame gora ni nek cilj, ampak simbol prostora, kjer \u010dlovek znova najde stik s sabo.<\/p>\n

Napovedali ste, da bo singel pospremil tudi videospot. Kako pomembno se vam zdi izdaja singlov, pa tudi video upodobitve glasbe, v tem \u010dasu?
Zelo pomembno, saj danes glasbo skoraj toliko gledamo, kot jo poslu\u0161amo. Dober videospot lahko pesem ponese v novo razse\u017enost in pomaga, da njeno sporo\u010dilo \u0161e mo\u010dneje za\u017eivi, seveda pa mora biti \u0161e vedno v ospredju pesem. In \u010de ta ni dobra, ji tudi najbolj\u0161i videospot ne more pomagati. Moj namen je, da bi v prihodnjih letih izdala \u0161e veliko novih singlov, vsakega pa bi pospremila tudi z videospotom. Rada bi, da bi iz teh pesmi s\u010dasoma nastal zrel avtorski album s kakovostno pop produkcijo in dobrimi besedili, med katerimi bodo nekatera tudi moja. Lepo po\u010dasi, kot bo \u0161lo.<\/p>\n

Letos sicer praznujete kar dva jubileja: 50. rojstni dan in 25 let svoje profesionalne odrske kariere, v kateri ste bili re\u017eiserka, igralka, televizijska voditeljica oddaje Povabilo na ples, sodelovali ste na Emi, Slovenski popevki in Melodijah morja in sonca, izdali osem plo\u0161\u010d, pogosto zdru\u017eili mo\u010di z Ruskim dr\u017eavnim simfoni\u010dnim orkestrom kinematografije, nastopali po vsem svetu in prejeli mednarodna priznanja. Kako gledate na to pot, ki traja \u017ee \u010detrt stoletja, med katero ste postali tudi ambasadorka slovenske glasbe in kulture?
Res je, in \u010de pogledam \u010disto od za\u010detka, sega \u0161e precej dlje nazaj. Prve nastope s pianistom po kavarnah sem imela \u017ee pri 16 letih, potem je pri\u0161el Prvi glas Gorenjske in po\u010dasi se je za\u010dela sestavljati pot, ki je niti sama nisem mogla predvideti. Vodila me je skozi zelo razli\u010dne glasbene svetove \u2013 od d\u017eeza in muzikala do avtorske glasbe, klasike in crossoverja. Vsako obdobje mi je nekaj dalo in mislim, da brez katerega koli od njih danes ne bi bila umetnica, kakr\u0161na sem. Nikoli me ni zanimalo, da bi ostala na enem mestu, vedno sem rada raziskovala.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Meni du\u0161a vse pogosteje najbolj zapoje na samotnem sprehodu skozi gozd, ko opazujem naravo in lahko najdem v sebi marsikateri odgovor.” Foto: Miran Jur\u0161i\u010d<\/p>\n

Zdaj imam ob\u010dutek, da stojim na novem razpotju in z ve\u010d avtorske glasbe se bo ta zgodba lepo in originalno nadaljevala. Danes mi je pomembneje kot kdaj koli prej, da imam nekaj iskrenega povedati. \u010ce je sporo\u010dilo pravo, potem tudi ob\u010dinstvo prej ali slej najde pot do tebe in to je najlep\u0161i del tega poklica.<\/p>\n

Sprva ste se u\u010dili igrati flavto, a va\u0161a ljubezen je bilo petje. K temu spoznanju naj bi vam pomagalo tudi odkritje muzikalov in dela Barbre Streisand. Vas njena glasba in nauki \u0161e danes spremljajo?
Seveda. Lani je pri 82 letih izdala nov album, \u017ee samo to je lahko neverjeten navdih. Dokazuje, da ustvarjalnost nima roka trajanja in da lahko umetnik nadaljuje svojo pot vse \u017eivljenje. Barbra Streisand me je vedno navdu\u0161evala predvsem kot interpretka. Njeno petje je izjemno liri\u010dno, hkrati pa ima \u010dlovek ob\u010dutek, da pripoveduje zgodbo oziroma skoraj recitira besedilo.
Navdu\u0161ujejo seveda tudi njene vrhunske ameri\u0161ke glasbene produkcije, nekak\u0161na osnova popularne glasbe z vso svojo tradicijo zraven. Za nekaj minutami pesmi stoji ogromno znanja, \u010dasa in izku\u0161enj; odli\u010den snemalni proces, aran\u017emaji, miks in mastering, skriti ljudje, ki znajo dobro idejo spremeniti v brez\u010dasen, neskon\u010dno bo\u017eajo\u010d in simetri\u010den posnetek.<\/p>\n

\u0160tudirali ste v Londonu in Moskvi. Sicer lahko pojete v okoli 25 jezikih, pet jih teko\u010de govorite. Va\u0161 repertoar vklju\u010duje ve\u010d kot 400 klasi\u010dnih in modernih pesmi. Ste se v kateri izmed njih \u0161e posebno na\u0161li? Katerega jezika bi se \u0161e \u017eeleli lotiti?
Vedno sem imela sre\u010do, da sem si besedila zelo hitro zapomnila, predvsem pa v njihovem u\u010denju res u\u017eivam. Moje najljub\u0161e pesmi so se skozi \u017eivljenje seveda spreminjale. Najraje pojem v sloven\u0161\u010dini in ru\u0161\u010dini, med svetovnimi jeziki pa mi je zelo blizu tudi franco\u0161\u010dina, za katero se mi zdi, da lepo pristaja barvi mojega glasu.<\/p>\n

Vsakega novega jezika sem se lotila z razlogom \u2013 obi\u010dajno zato, ker sem pela pred ob\u010dinstvom v tisti dr\u017eavi ali ob posebni prilo\u017enosti. Zdelo se mi je zabaven izziv, da ljudi nagovorim tudi v njihovem jeziku. Posebej lepe spomine imam na petje v armen\u0161\u010dini ter na arabski bis ob spremljavi tamkaj\u0161njih glasbenikov (ki so mi tudi sr\u010dno pomagali pri pripravi) v Operi Kairo. To so trenutki, ki jih ne pozabi\u0161. Prepri\u010dana pa sem, da moj seznam jezikov \u0161e ni kon\u010dan in komaj \u010dakam, da skozi nov jezik spet odkrijem kako novo kulturo ali novo glasbeno zgodbo.<\/p>\n

Za seboj imate ve\u010d kot 1500 koncertov. Je trema, preden stopite na oder, \u0161e vedno prisotna? Se vam je kak\u0161en nastop posebno vtisnil v spomin?
Vznemirjanje je pri meni obi\u010dajno \u017ee ves dan pred koncertom, v\u010dasih pa tudi nekaj dni prej. Ko stopim na oder, pa zadnje desetletje v trenutku izgine. Takrat najdem svoj fokus, za\u010dnem \u017eiveti v trenutku in se pove\u017eem z ob\u010dinstvom. Mislim, da je to pravzaprav edini na\u010din. Najlep\u0161i so mi bili vedno koncerti na prostem, v njih je posebna svoboda diha in energija. \u010ce pa pomislim na najbolj veli\u010dasten nastop, je bil to verjetno samostojni koncert v polnem beograjskem Sava centru s simfoni\u010dnim orkestrom in zborom. To je bil eden tistih ve\u010derov, ki jih nosi\u0161 s seboj vse \u017eivljenje. Beograjsko ob\u010dinstvo velja za zahtevno, ne navdu\u0161i se ga samoumevno. Ko te enkrat sprejme za svojega, pa ti to poka\u017ee z neverjetno toplino. Kot dvorano tudi obo\u017eujem Gallusovo v Cankarjevem domu, kjer je doma\u010de ob\u010dinstvo in to nima v resnici primerjave z ni\u010demer.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Nikoli me ni zanimalo, da bi ostala na enem mestu, vedno sem rada raziskovala.” Foto: Osebni arhiv<\/p>\n

Dejali ste, da ste bolj “maratonka” \u2013 raje imate dolge koncerte, na katerih ustvarite svojo zgodbo na odru. 27. avgusta vas \u010daka koncert v Ruski da\u010di, kjer obljubljate koncert slovanskih, slovenskih in avtorskih pesmi. Kaj \u0161e na\u010drtujete za to leto?
Da, na tak\u0161nih koncertih lahko ustvarim nekaj, \u010desar v eni ali dveh pesmih skoraj ni mogo\u010de. Vedno bolj mi je pomembno \u0161e pripovedovanje zgodb, tudi osebnih, saj se prav skozi njih vzpostavi tista posebna vez med odrom in ob\u010dinstvom. <\/p>\n

Koncerte imam tudi sicer ves \u010das, vsi datumi pa so objavljeni na moji spletni strani. Trenutno ostajajo nekoliko manj\u0161i, ker si \u017eelim, da bi naslednje ve\u010dje projekte pripravili res premi\u0161ljeno, tudi delno z novim materialom. Tak\u0161ni koncerti namre\u010d zahtevajo veliko ustvarjalnega, organizacijskega in finan\u010dnega vlo\u017eka, ki ga je treba zagotoviti, \u010de ne, vse preide v nekak\u0161en stresni kaos. V prihodnje se \u0161e izraziteje vidim v glasbi, ki mi je najbli\u017eje \u2013 v slovenski in \u0161ir\u0161i slovanski glasbeni dedi\u0161\u010dini, prepleteni z novimi avtorskimi pesmimi. Prav ta prostor \u010dutim kot svoje naravno okolje, tudi mednarodno. Verjamem, da kakovostni kulturni projekti vedno najdejo svojo pot, ko se zraven zberejo ljudje, ki v njih prepoznajo vrednost.<\/p>\n

Kaj pa otro\u0161ke pesmi, kako vas je pripeljalo do snemanja teh?
Tudi otro\u0161ke pesmi imajo pri meni posebno mesto. Veliko mi jih je v otro\u0161tvu pela mama, danes pa jih sama pojem \u017ee svojemu tretjemu otroku. Prav zato je med zadnjo nose\u010dnostjo nastala glasbena knjiga Najlep\u0161e pesmice za vse letne \u010dase. \u017delela sem zbrati priljubljene slovenske otro\u0161ke pesmi (25 jih je) v kakovostnih, prikupnih aran\u017emajih “stare \u0161ole” (spet Benjamin), ob \u010dudovitih ilustracijah Gorazda Vahna. Veseli me, da nastaja \u017ee njeno nadaljevanje. Sicer pa sem se z otro\u0161kimi pesmimi profesionalno prvi\u010d sre\u010dala \u017ee precej prej, leta 2011, ko so me povabili k snemanju francoskih uspavank za mal\u010dke v slovenskem jeziku. Knjiga, ki zaziblje v sanje je bil zelo lep projekt, za katerega \u0161e danes dobivam sporo\u010dila star\u0161ev, da so ob teh pesmih rasli njihovi otroci. Nekateri se po\u0161alijo, da uspavajo tudi odrasle (smeh).<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Najraje pojem v sloven\u0161\u010dini in ru\u0161\u010dini, med svetovnimi jeziki pa mi je zelo blizu tudi franco\u0161\u010dina, za katero se mi zdi, da lepo pristaja barvi mojega glasu.” Foto: Miran Jur\u0161i\u010d<\/p>\n

Z dru\u017eino \u017eivite v Celovcu, z mo\u017eem menita, da je Slovenija za umetnike premajhna. V okviru slovenske redakcije imate svojo radijsko oddajo na ORF-u, obenem pou\u010dujete petje, a se ne ukvarjate samo z glasbo. Ste tudi avtorica knjige Vdihni \u017eivljenje s polnimi plju\u010di, u\u010diteljica dihanja, javnega govora \u2026 Ves \u010das si o\u010ditno dajete nove izzive. Kako pomembno je za vas, da se vedno lotite ne\u010desa novega?
V Celovcu \u017eivim predvsem zato, ker mi je v\u0161e\u010d kot mesto in ker z okolico ponuja zelo dobro kvaliteto za dru\u017einsko \u017eivljenje. Hkrati je odli\u010dna izhodi\u0161\u010dna to\u010dka \u2013 do Ljubljane potrebujem le dobro uro vo\u017enje. Seveda pa nama je selitev z Benjaminom odprla tudi nove prilo\u017enosti in poznanstva ter nenazadnje dobro nau\u010dila nem\u0161\u010dine, kar je zame tudi dragoceno. Slovenija je sicer majhna, a zame ostaja dom in bo vedno zelo pomemben del mojega ustvarjalnega \u017eivljenja.<\/p>\n

Po naravi sem \u010dlovek, ki te\u017eko miruje, ko se v meni nabere dovolj idej, jih moram prej ali slej uresni\u010diti. Idej je vedno ve\u010d kot \u010dasa, \u0161e posebej ob treh otrocih, od katerih je najmlaj\u0161a stara tri leta. A ravno to me sili, da dobro premislim, katerim projektom bom res namenila svojo energijo. Prav v teh dneh kon\u010dujem svojo drugo knjigo Glas. Dih. Ti., ki bo iz\u0161la septembra. V njej zdru\u017eujem vse, kar sem se v letih nau\u010dila kot pevka, pedagoginja in raziskovalka glasu, telesa, psihe, dihanja … Pi\u0161em med drugim o tem, zakaj glas pod stresom odpove, zakaj nas v\u010dasih stiska v grlu, zakaj nekateri ljudje zvenijo mirno in prepri\u010dljivo, drugi pa komaj upajo spregovoriti, ter kako lahko z razumevanjem glasu, dihanja in telesa izbolj\u0161amo svoje po\u010dutje, odnose in kakovost \u017eivljenja. To je na nek na\u010din tudi zgodba o danes tolikokrat omenjeni dolgo\u017eivosti \u2013 \u0161e z enega drugega zornega kota. Mislim, da se bo marsikdo na\u0161el v njej. Vse je obogateno z ne\u0161tetimi prakti\u010dnimi nasveti in vajami. Ta knjiga je dvakrat obse\u017enej\u0161a knjiga od prve in verjetno \u0161e bolj osebna.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\"\/
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t“Ko se ob \u017eivljenjskih prelomnicah ozre\u0161 nazaj, se neizogibno sre\u010da\u0161 tudi s svojimi starimi predstavami o sebi in sanjami, a tvoje dejavnosti skozi leta se potem neopazno prilagajajo glede na to, kako \u017eivljenje te\u010de.” Foto: Osebni arhiv<\/p>\n

Ve\u010dkrat ste poudarili, da je glas treba negovati in krepiti, pripravljeni ste na disciplino. Kaj vse ta obsega za vas?
Tudi to se skozi \u017eivljenje precej spreminja. Danes zaradi vseh izku\u0161enj in znanja ne potrebujem ve\u010d toliko ur priprav kot neko\u010d, mislim, da bo to potrdil skoraj vsak pevec z dolgim sta\u017eem. Glas s\u010dasoma bolje spozna\u0161, nau\u010di\u0161 se ga poslu\u0161ati in tudi on bolj poslu\u0161a tebe. Repertoar je zgrajen in ga samo \u0161e dopolnjuje\u0161. Najpomembnej\u0161e je, da glas z vsakodnevnimi vajami za dih in glas ohranjam v dobri kondiciji. Pred koncerti ali zahtevnej\u0161imi projekti vadbo nekoliko okrepim, sicer pa veliko bolj kot koli\u010dina \u0161tejeta rednost in natan\u010dnost. Za glas je najbolj odlo\u010dilnega pomena tudi stanje \u017eiv\u010dnega sistema. \u010ce smo kroni\u010dno pod stresom, se to vedno sli\u0161i tudi v glasu in zato posku\u0161am predvsem skrbeti za ravnovesje \u2013 z dovolj spanja, primerno prehrano, dihalno vadbo, obiski gozda in poleti dolgimi plavanji v Vrbskem jezeru. V urah, ki jih imam na voljo, sem se nau\u010dila biti kar u\u010dinkovita.<\/p>\n

Pravite, da se ne silite stvari, ki vam ne ustrezajo, po va\u0161e pa moramo na preizku\u0161nje gledati z zaupanjem in ljubeznijo do sebe. Ve\u010dkrat poudarjate \u017eensko notranjo mo\u010d. Kaj za vas ta predstavlja in kako ste jo odkrili pri sebi? Kak\u0161en je va\u0161 nasvet va\u0161im trem h\u010deram?
Vedno bolj verjamem, da sta \u017eenska solidarnost in prijateljstvo med najpomembnej\u0161imi stvarmi v \u017eivljenju in to je tudi vodilna ideja mojih koncertov DIVE!. Dobro je, da se obdajamo s “fajn puncami”, ki nam iskreno privo\u0161\u010dijo uspeh, se z nami smejijo in jokajo in nam nasploh \u2013 \u017eelijo dobro. Biti \u017eenska danes ni tako preprosto. Emancipacija nam je odprla vse mo\u017enosti, hkrati pa nas tudi zelo obremenila. Marsikatera \u017eenska \u0161e komaj usklajuje slu\u017ebo, dru\u017eino, gospodinjstvo in ne\u0161teto obveznosti, v bistvu pa sploh nima ve\u010d izbire, ker danes za pre\u017eivetje morata delati oba.<\/p>\n

Zato se mi zdi toliko pomembneje, da si ne nagajamo med sabo, da se med seboj manj primerjamo in zavidamo ter ve\u010d podpiramo. Vsaka nosi svojo zgodbo, svoje skrbi in svoje bitke. Dvakrat se obrne\u0161, pa bo \u017eivljenje mimo. Na koncu ne ostanejo popolnost, tekmovanje ali kakr\u0161okoli dokazovanje, ampak ljudje, ki smo jih imeli radi, in odnosi, ki smo jih imeli. Svojim trem h\u010deram \u017eelim predvsem to, da ostanejo zveste sebi, da bodo znale poskrbeti zase in za sebi ljube, ter prepoznale, kaj jih v \u017eivljenju zares osre\u010duje. To mi je veliko pomembnej\u0161e od tega, s \u010dim se bodo neko\u010d ukvarjale.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"“Pri priredbi \u017ee obstaja melodija, zna\u010daj pesmi in neka zgodovina, pri avtorski skladbi pa lahko skupaj z glasbeniki…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200697,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[114,49639,595,49638,49637,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-200696","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-entertainment","tag-feri-lainscek","tag-intervju","tag-manca-izmajlova","tag-pojdiva-na-goro","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117143317373688140","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200696","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200696"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200696\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200697"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200696"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200696"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200696"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}