{"id":200834,"date":"2026-08-23T08:55:17","date_gmt":"2026-08-23T08:55:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200834\/"},"modified":"2026-08-23T08:55:17","modified_gmt":"2026-08-23T08:55:17","slug":"ekstremno-vreme-unicuje-pridelke-cesa-letos-ne-bo-na-nasih-kroznikih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200834\/","title":{"rendered":"Ekstremno vreme uni\u010duje pridelke: \u010desa letos ne bo na na\u0161ih kro\u017enikih?"},"content":{"rendered":"

\u00bbLeto\u0161nje leto je za slovensko kmetijstvo katastrofalno,\u00ab so jasni na Kmetijsko-gozdarski zbornici. Su\u0161a in to\u010da v kombinaciji s podalj\u0161animi obdobji visokih temperatur predstavljata eno najte\u017ejih preizku\u0161enj v zadnjih letih. Zaradi teh ekstremnih razmer prakti\u010dno ni kmetijske kulture, ki ne bi utrpela posledic. Kon\u010dne ocene \u0161kode bodo sicer znane \u0161ele ob spravilu pridelkov, a \u017ee zdaj je jasno, kak\u0161en davek terja leto\u0161nje vreme na posameznih rastlinah. Izjemno je prizadeta koruza za sila\u017eo in zrnje, na \u0161tevilnih povr\u0161inah so stor\u017ei slabo razviti ali pa jih sploh ni. Podobno je na travinju, kjer sta bila drugi in tretji odkos bistveno manj\u0161a od obi\u010dajnih, ponekod pa sta popolnoma izostala. Hude posledice so vidne tudi pri krompirju, saj se zmanj\u0161ujeta tako sam pridelek kot tudi velikost gomoljev.<\/p>\n

\"Simboli\u010dna<\/p>\n

Pri koruzi se mo\u010dno pove\u010da tveganje za nastanek nevarnih mikotoksinov in kopi\u010denje nitratov, kar lahko ogrozi varnost krme in posledi\u010dno mleka. \/ Foto: Luka Cjuha<\/p>\n

Posebno skrb zbujajo\u010da je slika pri posameznih vrtninah. Solata zaradi stresa uhaja v cvet in daje manj\u0161i pridelek, medtem ko se pri kapusnicah, kamor spada tudi brokoli, ka\u017ee slab\u0161i razvoj glav in rozet. \u00bbPri\u010dakujemo lahko manj\u0161e \u010debule ter manj\u0161e korene pri korenju in peter\u0161ilju. Vro\u010dina in su\u0161a sta prizadeli tudi bu\u010de in bu\u010dke, kjer pridelovalci opa\u017eajo zastoj rasti, slab\u0161i razvoj, drobne plodove ter pred\u010dasno odpadanje plodov,\u00ab na\u0161tevajo.<\/p>\n

Ni\u010d bolje ne ka\u017ee v sadjarstvu in vinogradni\u0161tvu. Na sadnem drevju so plodovi manj\u0161i, pogosto o\u017egani od sonca in pospe\u0161eno odpadajo, pri jagodi\u010dju pa opa\u017eajo manj\u0161o debelino plodov in na splo\u0161no slab\u0161o kakovost. Prav tako oljke slab\u0161e uspevajo in odpadajo, medtem ko vinska trta daje manj\u0161e grozdje in posledi\u010dno slab\u0161i izplen.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Raki\u010dan,<\/p>\n

kmetijstvo<\/p>\n

Porazna statistika: Danes namakalnih sistemov manj kot leta 2003<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Zaskrbljeni kmetje<\/p>\n

Med kmeti je zato upravi\u010deno zaznati veliko zaskrbljenost; mnogi bodo zaradi finan\u010dnega bremena prisiljeni v zmanj\u0161evanje \u010drede ali celo v opu\u0161\u010danje dejavnosti. \u010ceprav neposrednega pomanjkanja hrane na trgovskih policah ne gre pri\u010dakovati, se bo po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice ob\u010dutno zmanj\u0161al dele\u017e hrane slovenskega porekla, na\u0161a odvisnost od uvoza pa se bo pove\u010dala. Najve\u010dji izpad doma\u010de ponudbe lahko pri\u010dakujemo pri krmi za \u017eivali, mesu, mle\u010dnih izdelkih, zelenjavi in sadju. Vse to predstavlja neposredno gro\u017enjo nacionalni prehranski varnosti, kar jasno opozarja na nujnost takoj\u0161njih sistemskih prilagoditev za za\u0161\u010dito slovenske pridelave hrane.<\/p>\n

\"Prekmurje.Susa<\/p>\n

Su\u0161a v Prekmurju\u00a0\/ Foto: STA<\/p>\n

Ocenjevanje resnosti situacije pa ni enostavno. Dr. Bla\u017e Germ\u0161ek s Kmetijskega in\u0161tituta Slovenije ob tem poudarja: \u00bbVodni stres je treba brati na treh ravneh hkrati, ker se \u0161ele v njihovem sovpadanju poka\u017ee dejanska agronomska te\u017ea leto\u0161njega leta: kolik\u0161en je primanjkljaj padavin, kolik\u0161na je preostala zaloga vode v tleh in v kateri razvojni fazi je posamezna kultura, ko primanjkljaj nastopi.\u00ab<\/p>\n

Leto\u0161nja posebnost je predvsem zgodnji za\u010detek pomanjkanja vlage, saj se je primanjkljaj za\u010del nabirati \u017ee spomladi. \u00bbZimska vodna bilanca je bila \u0161e ugodna, aprila pa je postala negativna in v ve\u010d delih Slovenije so se \u017ee spomladi pojavili prvi znaki su\u0161e,\u00ab pojasnjuje dr. Germ\u0161ek in dodaja, da je za rastlino najbolj uni\u010dujo\u010da prav \u00bbkombinacija visoke temperature, visokega deficita nasi\u010denosti vodne pare in izpraznjenega talnega rezervoarja\u00ab. Skupni u\u010dinki teh dejavnikov se namre\u010d mo\u010dno potencirajo.<\/p>\n

Pri koruzi okoli svilanja nastaja nepovraten izpad, pri krompirju vro\u010dina ustavlja odebeljevanje gomoljev, na travnikih pa marsikje sploh ni tretjega odkosa, kar predstavlja \u00bbluknjo v zimski krmni bilanci, ki jo je treba pokriti z nakupom\u00ab. Ponekod je kmete doletela celo dvojna katastrofa, saj so junijskim to\u010dam sledili vro\u010dinski valovi, ki so prepre\u010dili obnovo rastlin. \u00bbKjer se to\u010da in su\u0161a se\u0161tejeta, agronomsko ne govorimo ve\u010d o zmanj\u0161anem pridelku, ampak o izpadu proizvodnega cikla,\u00ab svari strokovnjak.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Toma\u017e<\/p>\n

LJUBLJANA<\/p>\n

(CENE NA TR\u017dNICI) Hru\u0161ke zorijo, a jim leto\u0161nja su\u0161a ne prizana\u0161a<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ob tem ekstremna vro\u010dina ne zmanj\u0161uje zgolj koli\u010dine pridelka, temve\u010d izrazito vpliva na njegovo kakovost in celo varnost. Zaradi vodnega deficita rastline zapirajo listne re\u017ee, zato fotosinteza upade, oksidativni stres pa se pove\u010da. Pri koruzi se mo\u010dno pove\u010da tveganje za nastanek nevarnih mikotoksinov in kopi\u010denje nitratov, kar lahko ogrozi varnost krme in posledi\u010dno mleka. Pri zelenjadnicah se pojavljata odpadanje cvetov in son\u010dni o\u017eig, pri krompirju pa drugotna rast in razpoke.<\/p>\n

Namakanje je precenjeno<\/p>\n

Ko javnost in politika i\u0161\u010deta re\u0161itve, se pogosto izpostavlja namakanje, do katerega pa ima stroka jasne zadr\u017eke. \u00bbNamakanje je v Sloveniji hkrati nujno in precenjeno kot samostojna re\u0161itev,\u00ab izpostavlja dr. Germ\u0161ek. \u00bbSamo po sebi ne odpravi problema, \u010de je talni rezervoar plitev, tla zbita ali je vodni vir ob su\u0161i omejen.\u00ab Namesto izklju\u010dnega zana\u0161anja na tehnologijo svetuje ukrepe za zadr\u017eevanje vlage v tleh, prilagoditev kolobarja in setvenih rokov, pri \u010demer slikovito poudari: \u00bbTla so najve\u010dji in najcenej\u0161i vodni zadr\u017eevalnik, kar jih imamo. Vsak centimeter dodatnega ukoreninjenja je dodatna zaloga vode brez \u010drpalke.\u00ab<\/p>\n

<\/p>\n

\"Slovenija,<\/p>\n

Su\u0161a<\/p>\n

Poziv stroke ministrstvu za kmetijstvo: Vzpostavite poseben oddelek za namakanje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ponavljajo\u010de se su\u0161e namre\u010d pu\u0161\u010dajo dolgoro\u010dne posledice na biolo\u0161ki in fizikalni sestavi tal. Zmanj\u0161a se mikrobna biomasa, poru\u0161i se kro\u017eenje hranil in pove\u010da tveganje za izgubo organskega ogljika. Ekstremni vremenski pojavi tako odpirajo povsem nova eksistencialna vpra\u0161anja. Kot zaklju\u010duje dr. Germ\u0161ek: \u00bbZa kmetijsko gospodarstvo je zato bistveno vpra\u0161anje druga\u010dno od tistega, ki se pogosto zastavlja v javnosti: ne gre samo za to, kak\u0161no bo povpre\u010dno leto, ampak ali nasad, \u010dreda in denarni tok pre\u017eivijo ve\u010d zaporednih stresnih sezon.\u00ab<\/p>\n

Po besedah prof. dr. Igorja Juvan\u010di\u010da, agrarnega ekonomista z biotehni\u0161ke fakultete, suhotno poletje morda najve\u010dji udarec zadaja slovenski \u017eivinoreji, saj bosta po njegovi oceni zagotovo najve\u010dji problem cena in dostopnost krme. \u00bbPomanjkanje krme kmete najprej sili v pred\u010dasno prodajo in zakol \u017eivine, kar trenutno na trgu pove\u010duje ponudbo. Vendar pa to pomeni, da bo \u010dez eno leto stale\u017e \u017eivali bistveno manj\u0161i, posledi\u010dno manj\u0161a ponudba mesa pa bo takrat ustvarila izjemno mo\u010dan pritisk na vi\u0161je cene.\u00ab<\/p>\n

\"Prof.<\/p>\n

Prof. dr. Igor Juvan\u010di\u010d:\u00a0\u00bbPomanjkanje krme kmete najprej sili v pred\u010dasno prodajo in zakol \u017eivine, kar trenutno na trgu pove\u010duje ponudbo. Vendar pa to pomeni, da bo \u010dez eno leto stale\u017e \u017eivali bistveno manj\u0161i, posledi\u010dno manj\u0161a ponudba mesa pa bo takrat ustvarila izjemno mo\u010dan pritisk na vi\u0161je cene.\u00ab<\/p>\n

Kljub zaostrenim razmeram pa prof. dr. Juvan\u010di\u010d miri javnost pred apokalipti\u010dnimi napovedmi. Res je, da se cene hrane globalno gledano dvigajo in da imamo obdobje prehranske inflacije, a to je bilo v preteklosti pogosto povezano z nepredvidljivimi in zelo destruktivnimi dogodki. Hkrati su\u0161a ni edini dejavnik, ki kroji cene; v tej izjemno dinami\u010dni situaciji mo\u010dno vplivajo \u0161e dra\u017eja gnojila, ki so neposredno povezana s ceno nafte, ter zapleteni logisti\u010dni izzivi.<\/p>\n

Slovensko kmetijstvo se, podobno kot v preteklosti, sku\u0161a prilagajati, poudarja prof. dr. Juvan\u010di\u010d, a \u010dasi stabilnih okoli\u0161\u010din na prehranskih trgih so nepreklicno minili. Zaradi podnebnih sprememb bo ekstremnih vremenskih pojavov vedno ve\u010d, svet postaja vse manj stabilen, posledi\u010dno pa se bomo morali navaditi na velika nihanja cen na surovinskih trgih, pa naj gre za sojo, krmne koncentrate ali gnojila.<\/p>\n

Pod pritiskom zvi\u0161anja cen<\/p>\n

Miha Kri\u017eaj, direktor podjetja Eta Kamnik, ki predeluje sadje in zelenjavo, pojasnjuje, da je zaradi \u0161iroke ponudbe ve\u010d kot 200 izdelkov vsaka sezona predelave specifi\u010dna in prina\u0161a svoje izzive. Kljub temu, da so ekstremni vremenski pojavi, kot je su\u0161a, v zadnjih letih vse pogostej\u0161i, se nanje v podjetju uspe\u0161no in vnaprej pripravljajo. Letos so tako kumare ve\u010dinoma predelali \u017ee pred nastopom su\u0161e, za papriko in zelje \u2013 slednje je julija prizadela tudi to\u010da \u2013 pa so proizvodni plan zamaknili na kasnej\u0161i \u010das. Pri rde\u010di pesi trenutno ne opa\u017eajo ve\u010djih te\u017eav, saj njihovi kooperanti uspe\u0161no uporabljajo zalivalne sisteme.<\/p>\n

Pri nakupnih odlo\u010ditvah daje podjetje vedno prednost slovenskim dobaviteljem. Kri\u017eaj poudarja, da so njihova rde\u010da pesa, zelje, repa in meso stoodstotno slovenskega porekla. Dolo\u010dene surovine, ki jih pri nas ni mogo\u010de dobiti v zadostnih koli\u010dinah, pa uva\u017eajo iz dr\u017eav, kjer so te rastline doma; olive tako kupujejo v Gr\u010diji, papriko za ajvar v Makedoniji in Srbiji, kumare pa v Bosni.<\/p>\n

\"Proizvodnja<\/p>\n

Pri rde\u010di pesi v Eti Kamnik trenutno ne opa\u017eajo ve\u010djih te\u017eav, saj njihovi kooperanti uspe\u0161no uporabljajo zalivalne sisteme. \/ Foto: Eta Kamnik<\/p>\n

Kar zadeva kon\u010dne cene izdelkov, \u017eivilskopredelovalna industrija deluje pod velikim pritiskom, saj mora hkrati zagotavljati kakovost, uspe\u0161no predelavo, konkuren\u010dnost in za potro\u0161nika sprejemljive cene. Neugodni vremenski dogodki vplivajo na vi\u0161je odkupne cene surovin, a posku\u0161ajo z ve\u010djo produktivnostjo in dobrim planiranjem te cenovne \u0161oke zadr\u017eati znotraj podjetja in jih ne prena\u0161ati neposredno na potro\u0161nika. Kljub temu vseh tveganj ni mogo\u010de povsem izni\u010diti; ob ekstremno slabih sezonah posameznih surovin \u2013 kot se je lani na primer zgodilo z borovnicami, katerih cena je zaradi slabe letine posko\u010dila za trikrat \u2013 so namre\u010d v\u010dasih primorani ustrezno prilagoditi tudi kon\u010dno ceno izdelkov.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbLeto\u0161nje leto je za slovensko kmetijstvo katastrofalno,\u00ab so jasni na Kmetijsko-gozdarski zbornici. Su\u0161a in to\u010da v kombinaciji s…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200835,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[21737,12723,49675,4282,182,691,6467,25049,59,61,49676,62,37,58,60,38,1146,9590,13300,183],"class_list":["post-200834","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-blaz-germsek","tag-kmetijski-institut-slovenije","tag-kmetijski-izzivi","tag-kmetijsko-gozdarska-zbornica-slovenije","tag-kmetijstvo","tag-podnebne-spremembe","tag-prehranska-varnost","tag-pridelava-hrane","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-sadjarstvo","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-susa","tag-toca","tag-vinogradnistvo","tag-zivinoreja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117143989886411513","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200834","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200834"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200834\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200835"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200834"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200834"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200834"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}