{"id":200942,"date":"2026-08-23T11:38:09","date_gmt":"2026-08-23T11:38:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200942\/"},"modified":"2026-08-23T11:38:09","modified_gmt":"2026-08-23T11:38:09","slug":"gradbinci-na-dunaju-prekopali-nogometno-igrisce-in-prebledeli-grozljive-podobe-razkrile-srhljivo-zgodbo-na-katero-je-zgodovina-pozabila","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/200942\/","title":{"rendered":"Gradbinci na Dunaju prekopali nogometno igri\u0161\u010de in prebledeli: grozljive podobe razkrile srhljivo zgodbo, na katero je zgodovina pozabila"},"content":{"rendered":"

Pod povsem obi\u010dajnim nogometnim igri\u0161\u010dem na Dunaju je skoraj dve tiso\u010dletji po\u010dival prizor, o katerem ne govori noben znani zgodovinski zapis.<\/p>\n

Gradbena dela na nogometnem igri\u0161\u010du na obrobju Dunaja so oktobra 2024 prinesla izjemno arheolo\u0161ko odkritje. Delavci so naleteli na mno\u017ei\u010dno grobi\u0161\u010de iz poznega 1. oziroma za\u010detka 2. stoletja na\u0161ega \u0161tetja, torej iz \u010dasa, ko je bilo obmo\u010dje dana\u0161nje avstrijske prestolnice del Rimskega imperija.<\/p>\n

Prve ocene so govorile o posmrtnih ostankih do 150 mladih mo\u0161kih. Novej\u0161e raziskave so sliko nekoliko izostrile: strokovnjaki so evidentirali najmanj 128 mo\u0161kih, starih med 20 in 35 let, podrobna analiza njihovih okostij pa razkriva brutalnost zadnjih trenutkov njihovega \u017eivljenja.<\/p>\n

Bioarheologinja Sheridan Strang iz dunajskega arheolo\u0161kega podjetja Novetus je najnovej\u0161e ugotovitve predstavila na sre\u010danju zdru\u017eenja Paleopathology Association. Pokojni so bili v grob polo\u017eeni brez posebne skrbnosti oziroma v veliki naglici, kar dodatno podpira domnevo, da je \u0161lo za \u017ertve ve\u010djega spopada.<\/p>\n

Najve\u010d po\u0161kodb na ob\u010dutljivem delu telesa<\/p>\n

Na najmanj 48 okostjih so raziskovalci odkrili znake telesnih po\u0161kodb, velika ve\u010dina pa jih je nastala tik pred smrtjo oziroma ob njej. Mo\u0161ke so zadeli izstrelki, rezila in drugo oro\u017eje. Posebej nenavadna je razporeditev po\u0161kodb. Najpogostej\u0161e so bile po\u0161kodbe medenice, medtem ko so bile rane, povzro\u010dene z ostrim oro\u017ejem, ve\u010dinoma skoncentrirane na lobanjah.<\/p>\n

Pri enem od pokojnikov so arheologi do\u017eiveli \u0161e posebej nazoren trenutek. Konica sulice je bila \u0161e vedno zapi\u010dena v njegovo medenico. “Ljudje, ki so povzro\u010dili te po\u0161kodbe, so merili v te ob\u010dutljive predele,” je za Live Science povedala Strangova. \u0160tevilo, raznolikost in zna\u010dilnosti po\u0161kodb po mnenju strokovnjakov prakti\u010dno izklju\u010dujejo mo\u017enost, da bi \u0161lo za usmrtitve, denimo za kaznovanje vojakov zaradi strahopetnosti. Dunajski muzej je \u017ee leta 2025 ocenil, da vse ka\u017ee na katastrofalen konec voja\u0161ke operacije.<\/p>\n

Temu pritrjujejo tudi predmeti, najdeni v grobi\u0161\u010du na obmo\u010dju ulice Hasenleitengasse. Med njimi so bili \u017eelezno bodalo, deli luskastega oklepa in kos \u010delade.<\/p>\n

Bitka, ki je zgodovina ni zapisala?<\/p>\n

Dana\u0161nji Dunaj je bil v rimskih \u010dasih dom pomembnega voja\u0161kega opori\u0161\u010da Vindobona. Med pribli\u017eno letoma 50 in 120 je obmo\u010dje u\u017eivalo razmeroma mirno obdobje, vendar o\u010ditno ne povsem brez nasilja. Pisni viri omenjajo, da so leta 92 germanske skupine pre\u010dkale Donavo in vdrle na rimsko ozemlje ter uni\u010dile celotno rimsko legijo. Raziskovalci zato preverjajo mo\u017enost, da bi bili mo\u0161ki iz mno\u017ei\u010dnega groba povezani prav s tem dogodkom.<\/p>\n

Dokazov za zdaj ni dovolj. Spopadi v bli\u017eini Vindobone so potekali tudi med markomanskimi vojnami, pribli\u017eno med letoma 166 in 180, toda noben znani zapis o bitki na tem delu dana\u0161njega Dunaja se \u010dasovno povsem ne ujema z najdenim grobi\u0161\u010dem.<\/p>\n

Dodatna uganka je identiteta mrtvih. “Ti posamezniki so bili morda pripadniki rimske vojske, vendar ni nujno, da so bili vsi Rimljani. Obstaja mo\u017enost, da gre za me\u0161ano grobi\u0161\u010de Rimljanov in pripadnikov kak\u0161nega germanskega plemena,” pojasnjuje Strangova.<\/p>\n

Najdba, kakr\u0161nih skoraj ni<\/p>\n

Prav zato je dunajsko odkritje za arheologe tako dragoceno. Ponuja izjemno redek neposreden vpogled v po\u0161kodbe vojakov na boji\u0161\u010dih rimskega cesarskega obdobja. Do 3. stoletja je bilo namre\u010d upepeljevanje obi\u010dajna praksa tako pri rimskih voja\u0161kih \u017ertvah kot tudi med civilnim prebivalstvom. Mno\u017ei\u010dna grobi\u0161\u010da z ohranjenimi okostji bojevnikov iz tega \u010dasa so zato izjemno redka.<\/p>\n

Vodja arheolo\u0161kih izkopavanj Michaela Binder je pomen najdbe opisala zelo jasno. V Nem\u010diji poznajo velika anti\u010dna boji\u0161\u010da, na katerih so odkrili oro\u017eje, toda najti tudi mrtve bojevnike je nekaj povsem drugega. Po njenih besedah je tak\u0161no odkritje v kontekstu rimske voja\u0161ke zgodovine edinstveno. Raziskave \u0161e niso kon\u010dane, delo Sheridan Strang pa \u0161e ni bilo objavljeno v recenzirani znanstveni reviji, zato dokon\u010dnih odgovorov \u0161e ni.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Potaplja\u010di<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pod povsem obi\u010dajnim nogometnim igri\u0161\u010dem na Dunaju je skoraj dve tiso\u010dletji po\u010dival prizor, o katerem ne govori noben…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":200943,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,37,38,33],"class_list":["post-200942","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117144630522291234","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200942","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=200942"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/200942\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/200943"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=200942"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=200942"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=200942"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}