![\"Luka](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/FP-Luka_Jovanovic-600.webp\")
<\/p>\nNekdanji ko\u0161arkar Luka Jovanovi\u0107, sedaj zaposlen v finan\u010dnem sektorju, \u017ee ve\u010d kot 20 let \u017eivi v Luksemburgu. To pa na poti iz Komende, kjer je odra\u0161\u010dal, ni bila prva postaja v tujini. Kot mladi reprezentant in igralec Olimpije je \u0161el \u0161tudirat ekonomijo in igrat ko\u0161arko na Florido, kjer je spoznal svojo sedanjo \u017eeno, ki je iz Luksemburga.<\/p>\n
Po kon\u010danem \u0161tudiju je slovenski ko\u0161arkar igral v nem\u0161ki prvi ligi, dokler se ni pri 27 letih hudo po\u0161kodoval in se je njegova \u0161portna kariera zaklju\u010dila. Preselil se je v Luksemburg in si tam za\u010drtal vse od za\u010detka in druga\u010de. Kar ni bilo prav enostavno, se spominja.<\/p>\n
<\/p>\n
Ve\u010dkulturnost in ve\u010djezi\u010dnost prebivalcev Luksemburga sta po besedah Luke Jovanovi\u0107a fascinantni. \/ Foto: osebni arhiv<\/p>\n
\u00bbKo pride\u0161 iz \u0161portnega okolja, kjer si prejemal ponudbe klubov, se mora\u0161 naravnati na iskanje slu\u017ebe. Kar v prvih letih novega tiso\u010dletja v finan\u010dnem sektorju ni bilo prav lahko, sploh ne za mladega \u010dloveka, ki prihaja iz ene od tedaj desetih novih \u010dlanic Evropske unije, med katere je spadala Slovenija, in so bili do prihoda prebivalcev iz teh okolij sprva nekoliko zadr\u017eani. To je danes v smislu birokracije vse bolj enostavno,\u00ab je dejal Jovanovi\u0107, ki je prvo slu\u017ebo v Luksemburgu dobil v japonski banki. Tam je ostal slaba \u0161tiri leta, nato pa se je zaposlil v \u0161vicarski banki, kjer danes opravlja eno od vodstvenih funkcij.<\/p>\n
Dolgi delovni dnevi in gne\u010da na cesti<\/p>\n
Za delovni ritem v zasebnem sektorju pravi, da je intenziven. Delovniki so dolgi, kar se pozna tudi v gne\u010dah na cestah, ki ob popoldanskih urah trajajo tudi do 19. ure in \u0161e dlje. V Luksemburg vsak dan namre\u010d prihaja delat okoli 220.000 ljudi iz sosednje Belgije, Nem\u010dije in Francije. \u0160tevilne dnevne migracije se v majhni dr\u017eavi tako vidno odra\u017eajo v prometu. \u00bbZjutraj so avtoceste v dr\u017eavo in popoldne iz nje polne, saj je avto v Luksemburgu, \u010deprav je ena od prvih dr\u017eav, ki je uvedla brezpla\u010den javni prevoz, \u0161e vedno bolj fleksibilna in udobna izbira. Povezave javnega prometa niso tako dobre, da bi ljudi spodbudile k uporabi.\u00ab To pa je po Jovanovi\u0107evih besedah tudi ena redkih pomanjkljivosti v kakovosti \u017eivljenja v Luksemburgu. Ena od svetovno najbogatej\u0161ih dr\u017eav je \u00bbstabilna, zelo urejena, z dobrim socialnim sistemom in visokim \u017eivljenjskim standardom\u00ab.<\/p>\n
\u010ceprav se tudi v Luksemburgu v zadnjih letih ob\u010dutno krha dostopnost do stanovanj. \u00bbNajve\u010dja negativna stran \u017eivljenja v Luksemburgu so visoke cene. Mladi te\u017eko pridejo do stanovanj, ker so najemnine in kupnine zelo visoke,\u00ab je stanje, ki je znano tudi iz drugih evropskih okolij, opisal sogovornik. Za primer je navedel, da je za \u0161estdeset kvadratnih metrov stanovanja v sredi\u0161\u010du Luksemburgu treba od\u0161teti do 2500 evrov mese\u010dne najemnine, zunaj centra so najemnine nekoliko ni\u017eje. Kar se je od \u010dasa, ko se je priselil v Luksemburg in bil mlad zaposlen, zelo spremenilo. Kot je opisal, sta z za\u010detni\u0161ko pla\u010do s punco takrat lahko lepo \u017eivela in si najemala stanovanje, kar za mlade danes ne velja ve\u010d, saj \u00bbpla\u010de ne sledijo nepremi\u010dninski draginji\u00ab.<\/p>\n
Mednarodnost majhnega okolja<\/p>\n
V eni najmanj\u0161ih dr\u017eav na svetu, ki je obenem pomembno finan\u010dno sredi\u0161\u010de, je izjemno mednarodno okolje. Skoraj polovica, ve\u010d kot 600.000 prebivalcev, je tujcev, medtem ko je ta dele\u017e v glavnem mestu, kjer \u017eivi skoraj 70 odstotkov tujcev iz 160 dr\u017eav, \u0161e vi\u0161ji. Ve\u010dkulturnost in ve\u010djezi\u010dnost prebivalcev sta po sogovornikovih besedah fascinantni. Njegov 12-letni sin denimo govori luksembur\u0161ko, slovensko, nem\u0161ko in angle\u0161ko, sedaj se u\u010di \u0161e francosko in vse bolj razume tudi \u010drnogor\u0161\u010dino.<\/p>\n
Priseljenci so z vsega sveta, zato ne \u010dudi, da je ne glede na uradne jezike, luksembur\u0161\u010dino, franco\u0161\u010dino in nem\u0161\u010dino, v mnogih delovnih okoljih, sploh v finan\u010dnem sektorju, osrednji jezik angle\u0161\u010dina. Vsakdanji jezik v trgovinah, lokalih in drugje je poleg luksembur\u0161\u010dine predvsem franco\u0161\u010dina in v nekaterih delih nem\u0161\u010dina. Ker je v dr\u017eavi toliko tujcev, zaposlovalci zelo cenijo znanje luksembur\u0161\u010dine.<\/p>\n
Sicer pa je za Luksembur\u017eane Jovanovi\u0107 dejal, da so zelo organizirani. \u00bbZa dopuste si naredijo urnik za leto vnaprej. Zelo so organizirani tako v slu\u017ebi kot v zasebnem \u017eivljenju.\u00ab Pri dojemanju in strukturiranju \u010dasa so torej zelo natan\u010dni in preudarni, zato je to\u010dnost ena od dru\u017ebenih potez tega okolja. Veliko tudi potujejo, kar jim z razli\u010dnimi povezavami v Evropi, severni Afriki, na Bli\u017enjem vzhodu in drugod po besedah sogovornika poleg standarda omogo\u010da tudi dr\u017eavna letalska dru\u017eba Luxair, na katero so doma\u010dini \u00bbzelo ponosni\u00ab.<\/p>\n