{"id":201352,"date":"2026-08-23T20:30:08","date_gmt":"2026-08-23T20:30:08","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201352\/"},"modified":"2026-08-23T20:30:08","modified_gmt":"2026-08-23T20:30:08","slug":"imeli-so-jih-za-hisne-ljubljencke-nato-so-jih-izpustili-burmanski-pitoni-se-nezadrzno-mnozijo-video","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201352\/","title":{"rendered":"Imeli so jih za hi\u0161ne ljubljen\u010dke, nato so jih izpustili: burmanski pitoni se nezadr\u017eno mno\u017eijo (VIDEO)"},"content":{"rendered":"<p><a href=\"https:\/\/slovenskenovice.delo.si\/tag\/burmanski-piton\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Boj ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave Florida proti invazivnim burmanskim pitonom<\/a> vstopa v novo fazo. Dr\u017eavne slu\u017ebe za varstvo prosto\u017eive\u010dih \u017eivali so potrdile, da se je zunaj glavnega obmo\u010dja njihove raz\u0161irjenosti v Evergladesu vzpostavila nova razmno\u017eevalna populacija. Dr\u017eavne slu\u017ebe za varstvo prosto\u017eive\u010dih \u017eivali so potrdile, da se je zunaj glavnega obmo\u010dja njihove raz\u0161irjenosti v Evergladesu vzpostavila nova razmno\u017eevalna populacija. Odkrita je bila na zahodu okro\u017eja Charlotte, severno od Fort Myersa in Naplesa. Gre za tako imenovano satelitsko populacijo, ki je lo\u010dena od glavnega obmo\u010dja raz\u0161irjenosti na jugu Floride. Po navedbah Floridske komisije za ohranjanje rib in prosto\u017eive\u010dih \u017eivali (FWC) ni nobenih znakov, da bi pitoni na to obmo\u010dje pri\u0161li z naravnim \u0161irjenjem iz Evergladesa. Veliko bolj verjetno je, da izvirajo iz osebkov, ki so pobegnili iz ujetni\u0161tva ali pa so jih lastniki namerno izpustili v naravo, potem ko so kot hi\u0161ni ljubljen\u010dki postali preveliki in zahtevni za vzdr\u017eevanje.<\/p>\n<p>V okro\u017eju Charlotte so doslej zabele\u017eili najmanj 78 najdb pitonov \u2013 med njimi ujete, poginule ali opa\u017eene osebke. Kar 61 odstotkov vseh najdb so zabele\u017eili od leta 2024. Na obmo\u010dju so opazili tudi znake razmno\u017eevanja, zato ne gre ve\u010d zgolj za posamezne pobegle ka\u010de, temve\u010d za populacijo, ki se lahko vzdr\u017euje sama.<\/p>\n<p>Plenilci, ki spreminjajo ekosistem<\/p>\n<p>Burmanski piton (Python bivittatus) izvira iz ju\u017ene in jugovzhodne Azije, na Floridi pa velja za invazivno vrsto. Gre za eno najve\u010djih ka\u010d na svetu. Ujeti osebki na Floridi so v povpre\u010dju dolgi med 1,8 in 2,7 metra, vendar so dr\u017eavni rekordi precej vi\u0161ji. Najdalj\u0161i dokumentirani primerek je meril 5,79 metra, najte\u017eja zabele\u017eena samica pa je tehtala pribli\u017eno 97,5 kilograma.<\/p>\n<p>Ti pitoni plenijo \u0161tevilne avtohtone vrste, od ptic in glodavcev do sesalcev. Med njihovim plenom so oposumi, rakuni, mo\u010dvirski zajci, lisice, jeleni in celo aligatorji. Plen ubijejo z davljenjem, nato pa ga pogoltnejo v celoti. Zaradi odli\u010dne kamufla\u017ee, no\u010dne aktivnosti in gibanja po te\u017eko prehodnih mo\u010dvirjih jih je zelo te\u017eko najti, tudi ko je znano, da so na dolo\u010denem obmo\u010dju prisotni. Posledice njihovega \u0161irjenja v Evergladesu so \u017ee dobro dokumentirane. Znanstvena raziskava, objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, je primerjala podatke no\u010dnih pregledov ob cestah pred in po mo\u010dnej\u0161em \u0161irjenju pitonov.<\/p>\n<p>Na obmo\u010djih parka, kjer so bili pitoni prisotni najdlje, se je \u0161tevilo opa\u017eenih rakunov zmanj\u0161alo za 99,3 odstotka, oposumov za 98,9 odstotka, risov pa za 87,5 odstotka. Zajcev in lisic med raziskavo niso ve\u010d zabele\u017eili. Avtorji raziskave poudarjajo, da rezultati ka\u017eejo mo\u010dno \u010dasovno in prostorsko povezavo med \u0161irjenjem pitonov in upadom \u0161tevila sesalcev. To po njihovem ka\u017ee na mo\u010dan plenilski pritisk invazivne vrste.<\/p>\n<p>Zakaj je novo \u017eari\u0161\u010de tako zaskrbljujo\u010de?<\/p>\n<p>Najve\u010dja nevarnost novega \u017eari\u0161\u010da ni le \u0161tevilo trenutno odkritih ka\u010d, temve\u010d dejstvo, da se lahko populacija \u0161iri neopazno in ve\u010d let, preden postane vidna. Samice burmanskih pitonov lahko izle\u017eejo veliko \u0161tevilo jajc, ena samica pa ima lahko v povpre\u010dju ve\u010d deset mladi\u010dev v enem leglu. Ko se populacija enkrat utrdi, jo je izjemno te\u017eko popolnoma izkoreniniti. Satelitska populacija v okro\u017eju Charlotte zato zahteva druga\u010den pristop kot zgolj nadzor pitonov v Evergladesu. Cilj bi moral biti \u010dimprej\u0161nje odkrivanje in lokalno omejevanje populacije, \u0161e preden se ka\u010de raz\u0161irijo v druge dele zahodne in osrednje Floride.<\/p>\n<p>V leto\u0161njem tekmovanju Florida Python Challenge je sodelovalo 907 ljudi, ki so v desetih dneh odstranili skupno 280 burmanskih pitonov. Zmagovalec tekmovanja Tom Rahill je odstranil 96 ka\u010d in osvojil glavno nagrado v vi\u0161ini 10.000 dolarjev oziroma pribli\u017eno 8.550 evrov. To je pomemben prispevek k nadzoru invazivne vrste, hkrati pa ka\u017ee na razse\u017enost problema.<\/p>\n<p>Po podatkih FWC so od leta 2000 s Floride odstranili skoraj 28.000 burmanskih pitonov, pri \u010demer so jih odstranjevali profesionalni izvajalci, raziskovalci in udele\u017eenci javnih akcij. Odstranjevanje posameznih ka\u010d lahko zmanj\u0161a pritisk na lokalne populacije avtohtonih \u017eivali, vendar je zaradi kamufla\u017ee, skrivnostnega na\u010dina \u017eivljenja in velikega razmno\u017eevalnega potenciala pitonov te\u017eko oceniti, koliko osebkov je \u0161e ostalo v naravi. Prav zato strokovnjaki novega razmno\u017eevalnega \u017eari\u0161\u010da zunaj Evergladesa ne obravnavajo kot naklju\u010dnega incidenta, temve\u010d kot opozorilo, kako hitro se lahko posledice neodgovornega ravnanja z eksoti\u010dnimi \u017eivalmi spremenijo v dolgotrajen ekolo\u0161ki problem, poro\u010da Slobodna Dalmacija.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Boj ameri\u0161ke zvezne dr\u017eave Florida proti invazivnim burmanskim pitonom vstopa v novo fazo. Dr\u017eavne slu\u017ebe za varstvo prosto\u017eive\u010dih&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":201353,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[49795,49796,892,10462,8311,5307,4160,44933,3491,37,38,64,49797,63,404,3794],"class_list":["post-201352","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-burmanski-piton","tag-everglades","tag-florida","tag-invazivne-vrste","tag-kaca","tag-kace","tag-narava","tag-piton","tag-raziskava","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-tom-rahill","tag-world","tag-zda","tag-zivali"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117146722476817157","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201352","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=201352"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201352\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/201353"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=201352"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=201352"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=201352"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}