{"id":201430,"date":"2026-08-23T22:38:09","date_gmt":"2026-08-23T22:38:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201430\/"},"modified":"2026-08-23T22:38:09","modified_gmt":"2026-08-23T22:38:09","slug":"tehnoloski-velikani-kot-modne-znamke","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201430\/","title":{"rendered":"Tehnolo\u0161ki velikani kot modne znamke"},"content":{"rendered":"

Umetna inteligenca se je iz sveta programiranja in tehnolo\u0161kih konferenc preselila tudi v garderobe. Podjetja s podro\u010dja umetne inteligence, ki razvijajo AI-modele, iskalnike in poslovne re\u0161itve, kot so OpenAI, Perplexity, Anthropic in Cohere, poleg svojih digitalnih izdelkov vse bolj gradijo tudi fizi\u010dne blagovne znamke \u2013 z majicami, puloverji, jopi\u010di in kapami, ki jih pogosto zaznamujejo diskretni logotipi, tehnolo\u0161ke reference in omejene naklade. Cene teh izdelkov pa niso ravno simboli\u010dne. Perplexity je na trg poslal podlo\u017eeno jakno v umazano beli barvi z rebrastim ovratnikom in oznako Curious, ki stane 135 dolarjev, Cohere prodaja majico stacking stones za 41 dolarjev, OpenAI pa je svojo kolekcijo dopolnil s puloverjem research za 175 dolarjev. Palantir je medtem ponudil moder delovni jopi\u010d za 239 dolarjev. Zanimivo je, da so bili nekateri kosi zelo hitro razprodani.<\/p>\n

\"Kith<\/p>\n

Kith je bila ena najvplivnej\u0161ih blagovnih znamk uli\u010dne mode zadnjega desetletja in je popularizirala jakne in majice oglatega kroja. Foto: Kith<\/p>\n

Od slu\u017ebenega puloverja\u00a0do statusnega simbola<\/p>\n

Zanimanje za izdelke je najve\u010dje prav znotraj tehnolo\u0161ke skupnosti. Rachel Tobac, direktorica podjetja SocialProof Security, je novo kolekcijo OpenAI ozna\u010dila za presenetljivo dobro, drugi tehnolo\u0161ki strokovnjaki pa so poudarjali, da tehnolo\u0161ki promocijski izdelki kon\u010dno niso ve\u010d dolgo\u010dasni. \u200bOpenAI je kolekcijo sprva pripravil predvsem za svoje zaposlene. Oblikovalci so se pri tem oprli na obla\u010dila, ki jih nosijo ljudje v tehnolo\u0161ki industriji \u2013 majice, puloverje, \u010depice s \u0161\u010ditkom in druga vsakodnevna obla\u010dila \u2013 ter jih posku\u0161ali oblikovati kot njihove bolj premi\u0161ljene in kakovostnej\u0161e razli\u010dice. Majhen del kolekcije so nato ponudili javnosti, ki pa je bila na presene\u010denje mnogih razprodana v nekaj dneh.<\/p>\n

Za kupce pri tem ne gre nujno za klasi\u010dno ogla\u0161evanje podjetja. David-Alexandru Ilie, pripravnik pri Vercelu v Londonu, je za pribli\u017eno 220 dolarjev kupil dve kapi, pulover in majico, za dostavo v Veliko Britanijo pa od\u0161tel \u0161e dodatnih 100 dolarjev. Kot pravi, \u017eeli s Codexovo majico pokazati predvsem, da spremlja dogajanje v svetu programiranja in da je del \u0161ir\u0161e skupnosti razvijalcev.<\/p>\n

\"Znamka<\/p>\n

Znamka Aim\u00e9ja Leona Doreja je v zadnjih letih postala del mainstreama in je jasna referen\u010dna to\u010dka za oblikovalce izdelkov z umetno inteligenco. Foto: Aim\u00e9 Leon Dore<\/p>\n

Podobno opisuje Rory Bernier, tehnolo\u0161ki svetovalec iz Connecticuta, ki je prejel pulover Perplexityja. No\u0161enje obla\u010dila mu daje ob\u010dutek bli\u017eine podjetju, ki ga spremlja, hkrati pa drugim v tehnolo\u0161kem okolju sporo\u010da, da ni zgolj opazovalec vala umetne inteligence, temve\u010d njegov del. V tem smislu je tehnolo\u0161ki pulover podoben \u0161portnemu dresu ali majici priljubljene glasbene skupine.<\/p>\n

Toda zunaj tehnolo\u0161kega mehur\u010dka je odziv precej manj navdu\u0161en. Kritiki opozarjajo, da majice s programerskimi izrazi in logotipi tehnolo\u0161kih podjetij za \u0161ir\u0161o javnost \u0161e vedno pomenijo predvsem stereotipno tehnolo\u0161ko obla\u010denje. Nekateri oblikovalci so obla\u010dilom o\u010ditali tudi, da posnemajo \u017ee uveljavljene modne trende, zlasti estetiko znamk, kot sta Kith in Aim\u00e9 Leon Dore, ki sta v zadnjih letih mo\u010dno zaznamovali mo\u0161ko uli\u010dno modo.<\/p>\n

Mehkej\u0161i obraz industrije, ki vzbuja vse ve\u010d nezaupanja<\/p>\n

Razprava zato \u017ee zdale\u010d ni ve\u010d samo modna. Za nekaterimi kritikami obla\u010dil se skriva precej globlji odpor do vpliva velikih podjetij umetne inteligence. Grafi\u010dni oblikovalec David Rudnick je prodajo in uporabo promocijskih izdelkov, povezanih s tehnolo\u0161ko znamko, primerjal celo z uniformami organizacij, ki \u017eelijo s svojo prepoznavnostjo utrditi mo\u010d in pripadnost. Po njegovem mnenju lahko majica ali jakna tehnolo\u0161kega podjetja ustvarja ob\u010dutek, da je podjetje ne\u0161kodljiv del vsakdanjega \u017eivljenja, \u010deprav njegova dejanska mo\u010d sega precej dlje.<\/p>\n

Nekateri oblikovalci so obla\u010dilom o\u010ditali tudi, da posnemajo \u017ee uveljavljene modne trende, zlasti estetiko znamk, kot sta Kith in Aim\u00e9 Leon Dore, ki sta v zadnjih letih mo\u010dno zaznamovali mo\u0161ko uli\u010dno modo.<\/p>\n

Prav to je po mnenju nekaterih analitikov bistvo novega vala tehnolo\u0161kih znamk \u017eivljenjskega sloga. Podjetja, ki so bila neko\u010d prepoznavna predvsem po svojih izdelkih in logotipih, \u017eelijo postati \u017eivljenjske znamke. Joher Khan, soustanovitelj oblikovalske agencije Plumsoda, meni, da se bo vse ve\u010d tehnolo\u0161kih podjetij razvilo prav v znamke \u017eivljenjskega sloga, podobne tistim iz sveta mode, \u0161porta in potro\u0161ni\u0161ke elektronike.<\/p>\n

\"Anthropicove<\/p>\n

Anthropicove bejzbol kape z napisom Thinking so bile ene najbolj priljubljenih kosov, ustvarjene z umetno inteligenco. Foto: Anthropic<\/p>\n

Pri tem ima tehnolo\u0161ka znamka tudi zelo prakti\u010dno funkcijo. Ne nagovarja nujno mno\u017eic, temve\u010d predvsem ljudi, ki so pomembni za tehnolo\u0161ki ekosistem \u2013 razvijalce, potencialne zaposlene, vlagatelje in konkurenco. Oblikovalec, ki je sodeloval pri Perplexityjevi kolekciji, je promocijo primerjal z velikimi oglasi ob avtocesti v Silicijevi dolini: ti niso namenjeni vsakomur, ampak predvsem ljudem, ki jih podjetje \u017eeli pritegniti ali prepri\u010dati.<\/p>\n

Tehnolo\u0161ka industrija se s tem oddaljuje od stare podobe programerja, ki mu za videz ni mar. Nekdanji ideal je bil Steve Jobs, ki je v \u010drni majici ali puliju sporo\u010dal eno: \u010dim manj odlo\u010ditev glede obla\u010dil in \u010dim ve\u010d osredoto\u010denosti na delo. Zdaj se razmere spreminjajo. Ker lahko umetna inteligenca vse bolj demokratizira tudi programiranje, postajajo kulturni in modni signali eden od na\u010dinov, s katerimi se posamezniki razlikujejo od drugih.<\/p>\n

\"Apple<\/p>\n

Tehnolo\u0161ka industrija se odmika od stare podobe programerja, ki mu, kot denimo Stevu Jobsu, ni mar za videz. Foto: Reuters<\/p>\n

Toda prav tu nastaja paradoks. \u010ce vsi uporabljajo podobna orodja umetne inteligence, podjetja i\u0161\u010dejo nove na\u010dine, kako ustvariti ob\u010dutek pripadnosti in razlikovanja. Hkrati pa so tudi njihova obla\u010dila pogosto sestavljena iz \u017ee znanih modnih elementov.<\/p>\n

Modni kritik Jake Woolf je zato kolekcije ocenil kot nekak\u0161en odsev same umetne inteligence: me\u0161anico razli\u010dnih estetik, ki je dovolj v\u0161e\u010dna in neproblemati\u010dna za \u0161iroko ob\u010dinstvo, vendar ji manjka izrazita lastna ideja. Podobno meni Andrew Chen, soustanovitelj modne znamke 3sixteen. Kosi so lahko dobro krojeni in vizualno privla\u010dni, vendar se sam v majici s tehnolo\u0161kim logotipom ne vidi.<\/p>\n

OpenAI se s tak\u0161no razlago ne strinja. Njegov oblikovalec Ben King poudarja, da je ekipa pri za\u010detnih skicah sicer uporabljala tudi orodja umetne inteligence, vendar oblikovanje razume kot izrazito \u010dlove\u0161ko ustvarjalno delo. Namen je bil ustvariti kakovostne izdelke, ki jih ljudje dejansko \u017eelijo nositi, ne zgolj promocijske predmete.<\/p>\n

Umetna inteligenca tako ne prodaja ve\u010d samo programske opreme. Posku\u0161a prodajati tudi ob\u010dutek, da je za\u017eelena.<\/p>\n

V ozadju pa ostaja \u0161ir\u0161e vpra\u0161anje. Javnost je do umetne inteligence vse bolj previdna, posebno zaradi vpliva na zaposlovanje, ustvarjalne poklice in prihodnost dela. Nekatera najve\u010dja podjetja na tem podro\u010dju so hkrati vpeta v kontroverzne projekte in spore glede avtorskih pravic ter uporabe vsebin. Prav zato lahko majica, kapa ali jakna postane ve\u010d kot le kos obla\u010dila. Za privr\u017eence je znak pripadnosti skupnosti, za podjetja orodje gradnje blagovne znamke, za kritike pa simbol nara\u0161\u010dajo\u010de koncentracije tehnolo\u0161ke mo\u010di. Umetna inteligenca tako ne prodaja ve\u010d samo programske opreme. Posku\u0161a prodajati tudi ob\u010dutek, da je za\u017eelena.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Umetna inteligenca se je iz sveta programiranja in tehnolo\u0161kih konferenc preselila tudi v garderobe. Podjetja s podro\u010dja umetne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":201431,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[5439,49807,62,37,58,60,38,21256,89,90,1396],"class_list":["post-201430","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-ai","tag-geekovska-moda","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-steve-jobs","tag-technology","tag-tehnologija","tag-umetna-inteligenca"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117147225729269497","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201430","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=201430"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201430\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/201431"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=201430"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=201430"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=201430"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}