{"id":201506,"date":"2026-08-24T01:17:21","date_gmt":"2026-08-24T01:17:21","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201506\/"},"modified":"2026-08-24T01:17:21","modified_gmt":"2026-08-24T01:17:21","slug":"lazna-novica-iz-zgodovine-tolminskega-gradu-niso-pozgali-kmetje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/201506\/","title":{"rendered":"La\u017ena novica iz zgodovine: tolminskega gradu niso po\u017egali kmetje"},"content":{"rendered":"

\u00bbO tolminskem gradu sem imela napa\u010dno predstavo,\u00ab je skomignila \u0161estnajstletna Lara, ko si je na Kozlovem robu nad Tolminom ogledala ostaline starega gradu in obiskala nov interpretacijski center, ki so ga na 426 metrov visoki vzpetini odprli letos. Prepri\u010dana je bila, da se je v njem pred jeznimi kmeti skrival grof, ko so ti leta 1713 zaradi vse vi\u0161jih davkov zanetili tolminski kme\u010dki punt. \u00bbV resnici je bil takrat grad \u017ee zapu\u0161\u010den in v razvalinah. To je bilo danes zame veliko presene\u010denje. Tista pesem, ki poje o gradu, ki gori, in o grofu, ki be\u017ei, potemtakem ni resni\u010dna,\u00ab se je namuznila. \u010ce bi bil grof danes \u0161e vedno na gradu, bi lahko pod seboj opazoval polje \u0161otorov, ki se je razprostiralo vse od tolminskega soto\u010dja do pokopali\u0161\u010da. In \u010de bi bil grof pravi grof, bi zagotovo na\u0161el tudi na\u010din, kako vse te udele\u017eence enega od slavnih tolminskih poletnih festivalov obdav\u010diti. To so tolminski grofje vedno dobro znali.<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Tak\u0161en naj bi bil grad v svojih najbolj\u0161ih \u010dasih, to je okoli leta 1610. Fotomaketo je izdelal Jernej Bukovac.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Na sam grad je vodil dvi\u017eni most, pod njim pa je stra\u017eilo krdelo volkov. \/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Najstnica se je na vrh vzpenjala s skupino mladih pohodnikov iz Kanala. \u00bbKak\u0161ne pol ure bomo potrebovali do vrha,\u00ab je ocenil enajstletni David in razmi\u0161ljal, da je moral biti grad precejkrat napaden. A prepri\u010dan je bil tudi, da ga je grajski stra\u017ei uspelo dobro braniti. \u00bbIma kar dobro pozicijo, verjetno so hitro opazili, \u010de se jim pribli\u017euje kak\u0161en sovra\u017enik. Predvidevam, da je bil v lasti kar bogatih dru\u017ein, da so lahko vse, kar potrebujejo na gradu, spravile na vrh,\u00ab je razmi\u0161ljal po poti navkreber. Ob stezi, ki vodi na vrh, je medtem spoznaval \u0161e drevesa. Smreke, jelke, hraste, jesene, lobodike \u2026 S \u0161tirinajstletno Ne\u017eo sta se \u010dudila ogromnemu pre\u010dno prerezanemu deblu jelke, ki je vzklila le nekaj let, preden se je zgodil tolminski punt, nato pa pre\u017eivela vse vojne, osamosvojitev Slovenije in skoraj do\u010dakala njen vstop v Evropsko unijo. \u00bbMalo prej se je posu\u0161ila,\u00ab sta ugotavljala.<\/p>\n

Hrib v obliki priljubljenega italijanskega kola\u010da<\/p>\n

Ne\u017ea se je spra\u0161evala, zakaj sploh Kozlov rob. Ime jo je spominjalo na koze in na rob, zaradi \u010desar je predvidevala, da mora biti na vrhu precej strmo. Ko sta ne preve\u010d utrujena prisopihala na eno najlep\u0161ih razglednih to\u010dk na Tolminskem, sta ugotovila, da ni tako hudo in da so Tolminci vzpetino tako poimenovali zato, ker so hoteli s tem opozoriti na mogo\u010dnost grajskih zidov in tudi na njegovo neupogljivost in nepora\u017eenost. Izvedela sta \u0161e eno precej zabavno podrobnost, in sicer, da so Italijani v \u010dasu okupacije Kozlov rob poimenovali Pan di Zucchero, saj jih je spominjal na obliko njihovega priljubljenega italijanskega kola\u010da. In \u0161e, da je Kozlov rob pred ve\u010d kot 20.000 leti brusil so\u0161ki ledenik. Kozlov rob je bil iz takega testa oziroma kamnine, ki se ledeniku ni pustila kaj posebno brusiti, zato \u0161e danes kot osamelec \u0161trli kvi\u0161ku sredi kotline. Ugotavljala sta tudi, da v resnici ni bilo treba biti zelo bogat, da bi na vrh hriba spravil vse dobrine. Za to so imeli na voljo podlo\u017ene tolminske kmete.<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Deblo jelke, ki je vzklila v \u010dasu tolminskega punta. \/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Z vrha se je videlo po So\u010di navzgor in navzdol. Od tu so Tolminsko kotlino in njene prehode nadzorovali \u017ee \u017eeleznodobni prebivalci in Rimljani. Na gradu naj bi leta 1319 navdih iskal sam pesnik Dante Alighieri. V podzemnih grajskih prostorih, kjer je danes mali muzej, izvemo, da so grad na vzpetini postavili v 12. stoletju, ko je bil Tolmin \u0161e mala vasica z vsega nekaj hi\u0161ami ob Tolminki.<\/p>\n

Z vrha se je videlo po So\u010di navzgor in navzdol.\u00a0 Od tu so Tolminsko kotlino in njene prehode nadzorovali \u017ee \u017eeleznodobni prebivalci in Rimljani. Na gradu\u00a0naj bi leta 1319 navdih iskal sam pesnik\u00a0Dante Alighieri.<\/p>\n

Da je bil konec 13. stoletja najpomembnej\u0161i mejni fevdalni grad oglejskih patriarhov, svoj \u00bbgrajski\u00ab vrhunec pa je do\u017eivel v 16. stoletju. Dokument iz leta 1572 pri\u010da, da je bil grad takrat opremljen s petimi topovi, 40 te\u017ekimi in 19 lahkimi pu\u0161kami, vse oro\u017eje in strelivo pa naj bi bilo v bolj klavrnem stanju. V njem so vladali oglejski patriarhi, gori\u0161ki grofje, Habsbur\u017eani pa plemi\u0161ke dru\u017eine Dornber\u017eanov in Coroninijev. Pre\u017eivel je dva ru\u0161ilna potresa in dva po\u017eara ter pogosto menjaval lastnike. Le ena stvar je ostala stalnica: z obvezno tlako so ga vedno znova pomagali obnavljati tolminski kmetje.<\/p>\n

Je\u010da do polovice hriba<\/p>\n

Skozi zanimivo interaktivno in sodobno predstavitev izvemo, da je imel grajsko kapelo, vodne zbiralnike, konju\u0161nico, dvi\u017eni most z vol\u010djo jamo pod seboj in seveda je\u010do. Ljudska pripoved pravi, da je bila ta tako globoka, da je segla do polovice hriba. Vodo za pranje so zajemali iz vodnjaka, v katerem so zbirali de\u017eevnico, medtem ko so jim podlo\u017eniki vodo za pitje prina\u0161ali iz Tolmina. Studen\u010dnica, ki izvira nad vasjo Gabrje, se \u0161e danes imenuje grofova voda, saj naj bi ta verjel, da mu bo pomagala do ve\u010dne mladosti.<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Nov interpretacijski center na Kozlovem robu odkriva plasti zgodovine vzpetine nad Tolminom.\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Krogla za obrambo gradu\u00a0\/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

A vrnimo se v \u010das tolminskega punta, ki je zbegal na\u0161o sogovornico Laro. Dr\u017ei, tolminski grad, svoj \u010das eden najve\u010djih gradov na Primorskem, je bil takrat \u017ee razvalina. Dornber\u0161ki grofje so ga kot zadnji obnovili v za\u010detku 17. stoletja, kasnej\u0161i lastniki, dru\u017eina Coronini, pa so ga opustili in si raje sezidali Coroninijevo gra\u0161\u010dino v sredi\u0161\u010du Tolmina. Grad namre\u010d ni ve\u010d ustrezal grajski predstavi udobnega \u017eivljenja. In tako se je pred o\u010dmi Tolmincev naslednja stoletja spreminjal v vse ve\u010dje ru\u0161evine.<\/p>\n

Bil je ve\u010dji od gori\u0161kega<\/p>\n

Med prvo svetovno vojno so njegove ru\u0161evine postale del so\u0161kega boji\u0161\u010da, na vrhu vzpetine je bila postavljena klju\u010dna opazovalna to\u010dka za nadzor nad tolminskim mosti\u0161\u010dem. Po drugi svetovni vojni so \u017eeleli na vrhu postaviti planinsko ko\u010do, a se na\u010drt ni nikoli uresni\u010dil. Nato so po letu 1964, skupaj z zametki prvega turizma v Poso\u010dju, za\u010deli grad in grajski hrib postopoma raziskovati in utrjevati tisto, kar je od njega ostalo. Na Kozlovem robu in ob njegovem vzno\u017eju so v ve\u010d arheolo\u0161kih raziskavah na\u0161li ostanke posodja, oro\u017eja in okrog 470 \u017eganih grobov s konca bronaste in za\u010detka \u017eelezne dobe ter med drugim odkrili tudi to, da je bil neko\u010d grad v Tolminu ve\u010dji od gori\u0161kega.<\/p>\n

\"Tolminski<\/p>\n

Tolminski grad je priljubljena izletni\u0161ka in rekreacijska to\u010dka. \/ Foto: Nata\u0161a Bucik Ozebek<\/p>\n

Danes je obisk Kozlovega roba z gradom zaradi nove razstave Tolminskega muzeja predvsem pou\u010dno do\u017eivetje. \u00bbNe le za turiste, tudi za doma\u010dine in Primorce, ki smo si tako kot jaz napa\u010dno predstavljali pomen tega gradu,\u00ab je Lara odhitela v dolino, ki \u017ee vse poletje kipi v festivalskem in turisti\u010dnem vrve\u017eu.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u00bbO tolminskem gradu sem imela napa\u010dno predstavo,\u00ab je skomignila \u0161estnajstletna Lara, ko si je na Kozlovem robu nad…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":201507,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[3621,2643,49816,59,61,62,37,58,60,38,12371,49817,49818],"class_list":["post-201506","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-arheologija","tag-dediscina","tag-kozlov-rob","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tolmin","tag-tolminski-grad","tag-tolminski-muzej"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117147851053013336","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201506","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=201506"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201506\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/201507"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=201506"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=201506"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=201506"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}