![\"Andrej](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-LUKA6159-1000.webp\")
<\/p>\nDav\u010dna razbremenitev prebivalstva in gospodarstva je bila ena pomembnej\u0161ih predvolilnih obljub aktualne koalicije. \u0160e preden je delo za\u010dela nova vlada, so v troj\u010dku okoli NSi, Demokrati in Resnica pohiteli s spornim omnibusnim interventnim zakonom, v katerega so vklju\u010dili tudi ve\u010d dav\u010dnih sprememb, a se jim ra\u010dun, da se bodo na tak na\u010din izognili morebitnemu referendumskemu odlo\u010danju, ni iz\u0161el. Ali se bodo predvidene zakonske re\u0161itve uveljavile, bo tako v rokah volilcev. Vendar pa dav\u010dni ukrepi iz interventnega zakona niso edini ukrepi na dav\u010dnem podro\u010dju, ki jih na\u010drtuje vlada. Analiziramo, kak\u0161ne spremembe se obetajo.<\/p>\n
1. Kaj je napovedala Jan\u0161eva koalicija?<\/p>\n
V koalicijski pogodbi so navedene precej konkretne dav\u010dne razbremenitve. Med drugim je predviden postopen dvig splo\u0161ne dohodninske olaj\u0161ave, ukinitev 50-odstotnega najvi\u0161jega dohodninskega razreda in zdru\u017eitev z naslednjim razredom pri 40 odstotkih. Uvedli bi 3000 evrov posebne olaj\u0161ave za mlade do 29 let in dru\u017einsko dohodnino. Za razbremenitev visoko usposobljenih in produktivnih kadrov so napovedali uvedbo razvojne kapice v vi\u0161ini 2,5- do 3-kratnika povpre\u010dne pla\u010de. Pogodba predvideva tudi pav\u0161alno obdav\u010ditev za izbrane panoge, pri \u010demer bi bil prag letnih prihodkov 350.000 evrov, in dolo\u010dene dav\u010dne olaj\u0161ave. Pa tudi uvedbo zni\u017eanja obdav\u010ditve stanovanjskih najemnin za dolgoro\u010dno oddajo.<\/p>\n
Tudi v primeru, da bi bil interventni zakon na referendumu potrjen, si implementacije ni mogo\u010de predstavljati, \u010de ne bo hkrati zagotovljeno zmanj\u0161anje drugih izdatkov oziroma drugi viri financiranja.<\/p>\n
2. Kaj je koalicija \u017ee uzakonila v interventnem zakonu, ki pa (\u0161e) ne velja?<\/p>\n
V nasprotju z nekaterimi pri\u010dakovanji v interventnem zakonu ni ukrepov v smeri razbremenitev dela pri dohodnini, ki bi vsem zaposlenim prinesli nekoliko vi\u0161je neto pla\u010de. Je pa zakon prinesel razvojno kapico (omejitev prispevkov za pla\u010dilo prispevkov) za vse vrste prispevkov in za vse zavezance pri 7500 evrih bruto pla\u010de, kar bi trenutno u\u010dinkovalo na odstotek najbolje pla\u010danih. Bistveno ni\u017eje prispevke bi pla\u010devali tudi samozaposleni in kmeti s prihodki do 18.000 evrov bruto. Za upokojence in popoldanske s. p. se ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo.<\/p>\n
Za tako imenovane normirane podjetnike bi veljala 20-odsotna dav\u010dna stopnja in ugodnej\u0161a progresija priznanih normiranih odhodkov kot doslej (80 odstotkov do 100.000 evrov letnih prihodkov, 70 odstotkov do 120.000 in 40 odstotkov do 150.000).<\/p>\n
Zakon tudi zni\u017euje dohodnino na oddajanje premo\u017eenja v najem (s 25 na 15 odstotkov) ter v dolgoro\u010dni najem za mlade in mlade dru\u017eine (5 odstotkov).<\/p>\n
Z interventnim zakonom bi zni\u017eali DDV za 15 osnovnih \u017eivil na 5 odstotkov, DDV za energente pa za\u010dasno na 9,5 odstotka.<\/p>\n
Uveljavitev zakona je zadr\u017eala pobuda sindikatov za razpis zakonodajnega referenduma, za katerega je dr\u017eavni zbor odlo\u010dil, da je nedopusten, a je po prito\u017ebi ustavno sodi\u0161\u010de odlo\u010dilo druga\u010de. Presodilo je, da zakon ni zgolj dav\u010dni zakon, saj vsebuje tudi pomembne dolo\u010dbe s podro\u010dij delovnega prava, zdravstva, socialnih zavarovanj in pokojnin. Zato je referendum dopusten.<\/p>\n
Koristno bi bilo videti celotno fiskalno konstrukcijo: koliko bi dr\u017eava izgubila zaradi na\u010drtovanih dav\u010dnih razbremenitev in s \u010dim bi to nadomestila. Tovrstnih izra\u010dunov finan\u010dnih u\u010dinkov nimajo \u0161e niti v strate\u0161kem svetu za gospodarstvo, jih pa pripravljajo.<\/p>\n
3. Kaj koalicija na\u010drtuje zdaj?<\/p>\n
\u010ce bo zbranih dovolj podpisov za razpis referenduma in bodo nato volilci na referendumu zakon zavrnili, koalicija enakih ukrepov ne bo smela sprejeti \u0161e najmanj eno leto.<\/p>\n
Toda to \u0161e ne pomeni, da se bo vlada v primeru padca interventnega zakona odpovedala svoji dav\u010dni agendi, bo pa pri\u0161lo do zamude. Pri\u010dakovati je, da bo dolo\u010dene re\u0161itve koalicija posku\u0161ala sprejeti ponovno, tokrat v lo\u010denih novelah zakonov, oziroma da bo sprejela nove ali preoblikovane.<\/p>\n
To je nakazal nedavni sestanek fokusne skupine za davke v okviru strate\u0161kega sveta za gospodarstvo, ki je posvetovalni organ vlade.<\/p>\n
Fokusna skupina, ki jo vodi dav\u010dni strokovnjak Ivan Simi\u010d, pripravlja ve\u010d predlogov sprememb na dav\u010dnem podro\u010dju, med drugim glede splo\u0161ne dav\u010dne olaj\u0161ave, dohodninske lestvice in davka od dohodkov pravnih oseb. Vse podrobnosti \u0161e niso znane.<\/p>\n
Najni\u017eja dohodninska stopnja naj bi se denimo zni\u017eala z zdaj\u0161njih 16 na 10 odstotkov, z ukinitvijo najvi\u0161jega, 50-odstotnega dohodninskega razreda pa bi razbremenili tudi tiste na vrhu lestvice. Splo\u0161no dohodninsko olaj\u0161avo bi z zdaj\u0161njih 5500 evrov dvignili na 7000 ali 8000 evrov na leto. Po hitrem prera\u010dunu bi tisti z minimalno pla\u010do na mesec dobili okoli 55 evrov ve\u010d, tisti s povpre\u010dno pla\u010do okoli 90 evrov neto, tistim z dvakratnikom povpre\u010dne pla\u010de pa bi ostalo okoli 100 evrov ve\u010d.<\/p>\n
Tovrstne razbremenitve dela v prihodnjem letu \u0161e ni realno pri\u010dakovati.<\/p>\n
V skupini predlagajo tudi zni\u017eanje davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga je zaradi poplavne obnove Golobova vlada dvignila za tri odstotne to\u010dke, na 22 odstotkov za pet let, do vklju\u010dno leta 2028. \u00bbNagibamo se k od 15 do 17 odstotkom, s tem da se dolo\u010di najni\u017eja efektivna stopnja pri nekje okoli desetih odstotkih zato, da vsi pla\u010dujemo davek od dobi\u010dka,\u00ab je za RTV SLO dejal predsednik strate\u0161kega sveta za gospodarstvo Marko Lotri\u010d, predsednik stranke Fokus in dr\u017eavnega sveta.<\/p>\n
<\/p>\n
Finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj ni izklju\u010dil mo\u017enosti zvi\u0161anja splo\u0161ne 22-odstotne stopnje DDV za eno ali dve odstotni to\u010dki. Dvig DDV za eno odsotno to\u010dko bi v prora\u010dun prinesel pribli\u017eno 300 milijonov evrov. Foto: Luka Cjuha<\/p>\n
4. Bistveno vpra\u0161anje: od kod denar?<\/p>\n
Jan\u0161eva koalicija torej \u017eeli hkrati ve\u010d sto milijonov evrov vredne dav\u010dne razbremenitve (ni\u017ejo obdav\u010ditev dela, ni\u017eje prispevke za najvi\u0161je pla\u010de, dodatne olaj\u0161ave \u2026), obenem pa ima ambiciozne na\u010drte na drugih podro\u010djih ob tem, da je javnofinan\u010dna situacija \u017ee zdaj neugodna. V prvi polovici leta je konsolidirani primanjkljaj \u0161tirih javnofinan\u010dnih blagajn dosegel skoraj 1,2 milijarde evrov, dr\u017eavni prora\u010dun pa je sam ustvaril prav toliko minusa. \u010ceprav so bili prihodki vi\u0161ji, je klju\u010dno, da so odhodki rasli hitreje od prihodkov.<\/p>\n
Zato bi bilo koristno videti celotno fiskalno konstrukcijo: koliko bi dr\u017eava izgubila zaradi na\u010drtovanih dav\u010dnih razbremenitev in s \u010dim bi to nadomestila. Tovrstnih izra\u010dunov finan\u010dnih u\u010dinkov nimajo \u0161e niti v strate\u0161kem svetu za gospodarstvo, jih pa pripravljajo. Marko Lotri\u010d je poudaril, da je njihov cilj oblikovanje premi\u0161ljenih re\u0161itev, ki bodo pove\u010dale konkuren\u010dnost slovenskega gospodarstva in hkrati upo\u0161tevale javnofinan\u010dne u\u010dinke. \u00bbZato je pomembno, da predloge podkrepimo tudi z ustreznimi izra\u010duni in jih oblikujemo v konkretne zakonske re\u0161itve.\u00ab<\/p>\n
Tudi finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj je \u017ee ve\u010dkrat poudaril pomen stabilnih in vzdr\u017enih javnih financ ter spo\u0161tovanje fiskalnih pravil EU, kar pomeni javnofinan\u010dni primanjkljaj pod mejo treh odstotkov bruto doma\u010dega proizvoda (BDP).<\/p>\n
\u017de iz koalicijske pogodbe je razvidno, da vlada izrecno nasprotuje uvedbi davka na (prazne) nepremi\u010dnine, prav tako ne razmi\u0161lja o prenovi sedanje zastarele in neu\u010dinkovite obdav\u010ditve nepremi\u010dnin.\u00a0<\/p>\n
5. Ali se obetajo novi davki?<\/p>\n
Nova koalicija je v pogodbi zagotovila, da ne bo uvajala novih davkov, a s pomembno opombo \u2013 to bi vendarle lahko storila v primeru so\u010dasne razbremenitve na drugih dav\u010dnih podro\u010djih z namenom ohranjanja skupne dav\u010dne obremenitve ter zagotavljanja stabilnega in predvidljivega dav\u010dnega okolja. Pridr\u017eala si je tudi mo\u017enost uvedbe obdav\u010ditve posameznih dejavnosti glede na tr\u017ene razmere in primerljivo raven obdav\u010ditve v dr\u017eavah EU, kjer obstaja utemeljen javnofinan\u010dni ali razvojni interes.<\/p>\n
Finan\u010dni minister ni izklju\u010dil mo\u017enosti zvi\u0161anja splo\u0161ne 22-odstotne stopnje DDV za eno ali dve odstotni to\u010dki. Dvig DDV za eno odsotno to\u010dko bi v prora\u010dun prinesel pribli\u017eno 300 milijonov evrov.<\/p>\n
Prav tako \u0160ircelj ni skrival svojih pomislekov glede zni\u017eanja DDV na dolo\u010dena \u017eivila s sedanjih 9,5 na 5 odstotkov, kar predvideva interventni zakon, \u010de\u0161 da se cene zaradi tega ukrepa ne bodo zni\u017eale, \u010de \u017ee, pa minimalno, pa\u010d pa bi skozi vi\u0161je mar\u017ee profitirala kve\u010djemu trgovina, kar ka\u017eejo tudi mednarodne analize. Prihranek za povpre\u010dnega potro\u0161nika bi bil v tem primeru zelo majhen, izpad za prora\u010dun pa velik (okoli 100 milijonov evrov).<\/p>\n
Bi pa lahko po zamisli skupine za davke dobili petodstotni davek na promet s kriptovalutami. Davek, kakr\u0161nega je v preteklosti \u017ee na\u010drtovala Jan\u0161eva vlada, pa tudi Golobova, bi se pla\u010dal od vrednosti unov\u010denih valut v prej\u0161njem letu. Prvih 10.000 evrov bi bilo neobdav\u010denih. Koliko bi lahko iztr\u017eili s tem davkov, \u0161e ni jasno. Obdav\u010ditev bi olaj\u0161ala novost, ki \u017ee velja, in sicer mednarodna izmenjava informacij med dav\u010dnimi upravami o trgovanju s kriptovalutami. Vsi ponudniki transakcij s kriptovalutami morajo lokalnim dav\u010dnim upravam poro\u010dati o aktivnostih, dav\u010dne uprave pa se bodo obve\u0161\u010dale med seboj.<\/p>\n
\u017de iz koalicijske pogodbe je razvidno, da vlada izrecno nasprotuje uvedbi davka na (prazne) nepremi\u010dnine, prav tako ne razmi\u0161lja o prenovi sedanje zastarele in neu\u010dinkovite obdav\u010ditve nepremi\u010dnin.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Dav\u010dna razbremenitev prebivalstva in gospodarstva je bila ena pomembnej\u0161ih predvolilnih obljub aktualne koalicije. \u0160e preden je delo za\u010dela…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":201643,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[7466,2476,86,16625,20650,59,61,62,37,58,60,38,41026],"class_list":["post-201642","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-davcna-reforma","tag-davki","tag-dohodnina","tag-interventni-zakon","tag-razvojna-kapica","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-strateski-svet-za-gospodarstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117148932407335278","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201642","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=201642"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201642\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/201643"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=201642"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=201642"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=201642"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}