Nobenega dvoma ni, da so dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije vse manj suverene. \u010ceprav se zdi, da se je prila\u0161\u010danje pristojnosti nacionalnih dr\u017eav za\u010delo \u0161ele nedavno, se je proces sistemati\u010dnega prena\u0161anja pristojnosti z dr\u017eav \u010dlanic na Bruselj za\u010del z ustanovitvijo Sodi\u0161\u010da Evropska skupnosti za premog in jeklo, pi\u0161e urednik News Fire Dimitris Papafotis.<\/p>\n
Pravni strokovnjak Eric Stein je svoj prelomni esej iz leta 1981 v reviji American Journal of International Law za\u010del z ostrim opozorilom o prila\u0161\u010danju mo\u010di s strani Sodi\u0161\u010da EU v Luksemburgu, ki so ga politiki in mediji spregledali, \u010deprav je zgradilo ustavni okvir za federalno Evropo. Evropski parlament ga uradeno \u0161e vedno uradno hvali kot gonilno silo evropskega povezovanja in slavi odvzem mo\u010di dr\u017eavam \u010dlanicam kot dose\u017eek.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de EU je \u017ee od samega za\u010detka slu\u017eilo kot instrument tihega odvzema suverenosti. Njegove sodbe so zavezujo\u010de in nepreklicne za vse dr\u017eave \u010dlanice EU. Sodi\u0161\u010de je imelo klju\u010dno vlogo pri postopnem prenosu nacionalnih pristojnosti z dr\u017eav \u010dlanic na Bruselj. Strokovnjak za ustavno pravo Joseph Weiler je to leta 1994 opisal kot \u00bbtiho revolucijo\u00ab.<\/p>\n
Herzogovo zgodnje opozorilo je ostalo neupo\u0161tevano<\/p>\n
Te podrobnosti zdaj preu\u010duje ve\u010dinoma nemo\u010den Odbor za ustavne zadeve v Evropskem parlamentu, ki ga vodi poslanec Evropskega parlamenta Sven Simon iz CDU (EPP). Odbor obravnava, kak\u0161na prihodnost \u010daka interakcijo med sodno prakso Sodi\u0161\u010da EU in spo\u0161tovanjem nacionalne identitete posameznih dr\u017eav \u010dlanic z njihovimi temeljnimi politi\u010dnimi in ustavnimi strukturami. Poro\u010devalec je Simonov politi\u010dni nasprotnik, desni\u010darski \u0161vedski demokrat\u00a0Charlie Weimers\u00a0iz skupine ECR.<\/p>\n
Pred skoraj dvajsetimi leti, 8. septembra 2008, sta nekdanji nem\u0161ki predsednik Roman Herzog in L\u00fcder Gerken iz Centra za evropsko politiko v Freiburgu v Frankfurter Allgemeine Zeitung objavila svoj poziv \u00bbUstavite Evropsko sodi\u0161\u010de\u00ab. Takrat sta tako Weimers kot Simon \u0161ele za\u010denjala svojo politi\u010dno kariero.<\/p>\n
Weimers danes sedi v Evropskem parlamentu kot podpredsednik desno-konservativne skupine ECR in odboru AFCO predstavlja poro\u010dilo prav o tistih vpra\u0161anjih mo\u010di in pristojnosti Sodi\u0161\u010da EU, na katera sta neko\u010d opozarjala Herzog in Gerken. Simon vodi ta odbor z ugledom, ki sega prek strankarskih linij in si prislu\u017ei pohvale celo vplivnih francoskih kolegov, ki nem\u0161ke poslance obi\u010dajno precej strogo sodijo.<\/p>\n
Sodi\u0161\u010de je zasnovano za spodbujanje evropske super dr\u017eave<\/p>\n
Komaj ustanovljeno je Sodi\u0161\u010de EU za premog in jeklo leta 1956 \u2013 pet let pred izgradnjo berlinskega zidu \u2013 je v zadevi C-8\/55 uvedlo na\u010delo \u201ekoristnega u\u010dinka\u201c prava EU. Od takrat je treba nacionalno pravo v osnovi razlagati in uporabljati tako, da pravo EU dose\u017ee svoj polni u\u010dinek. Sodi\u0161\u010de je institucijam EGS (predhodnica EU) podelilo tudi \u0161iroka \u201eimplicitna pooblastila\u201c; pooblastila, ki niso navedena v nobenem \u010dlenu pogodbe, vendar se nanje lahko institucije EU sklicujejo, kadarkoli menijo, da je to koristno za doseganje njihovih ciljev. Pravo EU je tako \u017ee od samega za\u010detka dobilo tisto, kar se bo desetletja pozneje imenovalo ustavni rang.<\/p>\n
Smrtni udarec neodvisnosti nacionalnih dr\u017eav je bil zadan leta 1963. V zadevi Van Gend & Loos je Sodi\u0161\u010de EU razsodilo, da ima meddr\u017eavno pravo EU zdaj neposredni u\u010dinek za posameznike. Od takrat se pravo EU uporablja v vsaki spalnici. Nem\u010dija, Belgija in Nizozemska so se proti temu izrekle na sodi\u0161\u010du in izgubile. Pod predsednikom Andr\u00e9jem Donnerjem so sodbo izrekli sodniki Louis Delvaux, Rino Rossi, Otto Riese, Charles-L\u00e9on Hammes, Alberto Trabucchi in Robert Lecourt, prvi nem\u0161ki generalni pravobranilec pa je bil Karl Roemer.<\/p>\n
Leto kasneje je sodba v zadevi Costa\/ENEL uvedla primarnost prava EU nad vsem nacionalnim pravom, \u010deprav takrat noben \u010dlen pogodbe tega ni dolo\u010dal. Danes ta primarnost \u0161e vedno ni uzakonjena v Pogodbi EU. Sodnik Sodi\u0161\u010da Evropskih skupnosti Federico Mancini je leta 1994 v reviji Modern Law Review pojasnil: naklonjenost Evropi sledi genetski kodi, ki so jo ustanovni o\u010detje prenesli na sodi\u0161\u010de, da bi zagotovili vedno tesnej\u0161e zvezo narodov Evrope. Skratka, Sodi\u0161\u010de EU ne more drugega kot spodbujati dr\u017eavnost Evrope.<\/p>\n
Nacionalne ustave degradirane <\/p>\n
Nih\u010de ga ni ustavil. Protestov ni bilo. Sodi\u0161\u010de EU je nato v sodbi v zadevi \u201eInternationale Handelsgesellschaft\u201c razglasilo absolutno primarnost prava EU celo nad nacionalnimi ustavami in nacionalnimi temeljnimi pravicami, saj je veljavnost prava EU mogo\u010de meriti le glede na samo pravo Unije. S tem je nacionalni zakon dejansko postal podrejeno pravno besedilo, Sodi\u0161\u010de EU pa si je ustvarilo lastno samoreferen\u010dno avtonomijo. Za to ni bilo nikoli odgovorno, ker se ustanovne dr\u017eave niso uprle razvrednotenju lastnih nacionalnih ustav in institucij, ki so bile od takrat v sistemu EU degradirane. Od takrat je nacionalni zakon podrejeno pravno besedilo, o katerem se odlo\u010da na hribu Kirchberg v Velikem vojvodstvu Luksemburg.<\/p>\n
B.J., povzeto po News Fire<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Nobenega dvoma ni, da so dr\u017eave \u010dlanice Evropske unije vse manj suverene. \u010ceprav se zdi, da se je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":201657,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[1855,500,3555,37,38,21487,21019,64,63],"class_list":["post-201656","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-bruselj","tag-eu","tag-geopolitika","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sodisce-eu","tag-suverenost","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117148999238685148","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201656","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=201656"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/201656\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/201657"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=201656"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=201656"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=201656"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}