![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/V-primerjavi-z-zadnjimi-volitvami-polom-Svobode-vzpon-Demokratov-in-Levice-1-1024x530.jpg\")
<\/p>\nPi\u0161e: Spletni \u010dasopis<\/p>\n
Zadnje meritve javnega mnenja (marec 2026) ka\u017eejo manj\u0161e premike na slovenskem politi\u010dnem prizori\u0161\u010du.<\/p>\n
SDS Janeza Jan\u0161e\u00a0ohranja in celo krepi svojo pozicijo v primerjavi z zadnjimi dr\u017eavnozborskimi volitvami, najve\u010dja vladna stranka\u00a0Gibanje Svoboda (GS)\u00a0pa bele\u017ei drasti\u010den upad podpore v primerjavi z dose\u017ekom pred \u0161tirimi leti. In to tudi, \u010de upo\u0161tevamo danes objavljena meritev Mediane za Delo, po kateri bi ve\u010d zbrale Svoboda, Levica in SD kot prej\u0161nji teden po meritvi Mediane za POP TV. Bi pa po meritvi za Delo pred vrati DZ ostale vse manj\u0161e leve stranke (Resni.ca, Prerod, Mi, socialisti, Pirati\u2026), po meritvi za POP TV pred tednom bi Resni.ca s 4,9 pri\u0161la v DZ. Razmerja mo\u010di med poloma so po obeh meritvah tesna. Po zadnji meritvi za Delo bi 41,8 odstotka zbrale opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati, 41,1 pa zdaj vladajo\u010de Svoboda, SD in Levica. V parlamentu bi bili v tem primeru pri\u010da polo\u017eaju, ko ne bi bilo mogo\u010de sestaviti povsem leve ali desne vlade.<\/p>\n
<\/p>\n
V prednosti bi bila s tem opozicija, ker po vseh meritvah ka\u017ee, da bo SDS dosegla relativno zmago,\u00a0Janez Jan\u0161a\u00a0pa je tudi edini voditelj, ki mu je v zadnjih desetletjih uspelo po volitvah v svoje koalicije pridobiti stranke z nasprotnega pola. Bi pa lahko to prednost poru\u0161ilo, \u010de bi se DemokratiAn\u017eeta Logarja, ki so nastali tudi iz prebe\u017enikov iz Svobode, odlo\u010dili, da vstopijo v levo koalicijo, denimo, ker bi na ta na\u010din dobili ve\u010d pomembnih polo\u017eajev. V tem primeru biRobert Golob\u00a0lahko zadr\u017eal oblast. Kaj se bo dogajalo je te\u017eko oceniti, ker se lahko dele\u017ei do volitev \u0161e mo\u010dno spremenijo, raziskavam javnega mnenja tudi ne smemo verjeti, po vrhu pa na sestavo koalicij lahko vpliva tudi to, kateri kandidati bodo za posamezne stranke izvoljeni za poslance.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Odstotki-za-stranke-so-odvisni-od-tega-kdo-placuje-agencije-ki-merijo-2-1024x521.jpg\")
Odstotki za stranke so odvisni od tega, kdo pla\u010duje agencije, ki merijo<\/p>\n
Opozorilo: Meritvam javnega mnenja ne smemo verjeti. Povsem so zgre\u0161ile ob obeh zadnjih referendumih in na evropskih volitvah. Vsaki\u010d, to je trikrat zapored, so udarile mimo v prid zdaj vladnih strank. Na prej\u0161njih volitvah poslancev pa so tudi udarili mimo, a v obratno smer. Podcenili so Svobodo. Na volitvah \u0161tiri leta prej pa SDS. Za ve\u010dino podjetij, ki izvajajo merjenja (Ninamedia, Mediana, Valicon) za ve\u010dje medije, je znano, da so poslovno in politi\u010dno povezani z vladnimi strankami.\u00a0Bolj na desno sodita Parsifal in RC IJEK.<\/p>\n
Klju\u010dni poudarki trenutnega stanja:<\/p>\n
SDS na vrhu:\u00a0Po zadnji meritvi Mediane za Delo (9. 3. 2026) bi SDS volilo\u00a027,3 %\u00a0vpra\u0161anih, kar je opazen skok glede na 23,5 % na zadnjih volitvah leta 2022.
\nPolom Gibanja Svoboda:\u00a0Stranka Roberta Goloba je s 34,5 % na volitvah padla na trenutnih\u00a024,8 %\u00a0(Mediana, Delo) oziroma celo na\u00a022,4 %\u00a0po meritvi iste agencije za POP TV pred tem.
\nVzpon Levice in Demokratov:\u00a0Najve\u010djo rast glede na volitve 2022 bele\u017ei\u00a0Levica (+Vesna), ki se je s 4,5 % povzpela na\u00a09,5 %. Nova stranka Demokrati\u00a0An\u017eeta Logarja\u00a0pa stabilno dr\u017ei okoli\u00a06,7 %\u00a0podpore.<\/p>\n
NSi (+SLS+Fokus) dosega med\u00a05,9 % in 7,8 %.
\nSD\u00a0Matja\u017ea Hana\u00a0ostaja stabilen pri pribli\u017eno\u00a06,8 %.
\nPod parlamentarnim pragom se gibljejo Resni.ca (3,8 %), Pirati (3,5 %), SNS (2,3 %) in Prerod (1,8 %). Presenetljivo stranka Glas Upokojencev\u00a0Pavla Ruparja\u00a0prehiteva socialiste\u00a0Mihe Kordi\u0161a\u00a0in dohiteva Prerod\u00a0Vladimirja Prebili\u010daSredina in manj\u0161e stranke:<\/p>\n
Bolj dolgoro\u010dni trendi ka\u017eejo, da so nihanja verjetno bolj posledica napak meritev in razli\u010dne metodologije kot realne spremembe mo\u010di med strankami.<\/p>\n
![\"\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/03\/Nihanje-popularnosti-parlamentarnih-strank-in-Demokratov-po-meritvah-za-razlicne-medije-63-1024x479..jpeg\")
<\/p>\n
V grafikah in \u010dlanku v Spletnem\u00a0\u010dasopisu\u00a0so dele\u017ei podpore strankam prera\u010dunani tako, da so upo\u0161tevani le za stranke opredeljeni volivci.\u00a0To omogo\u010da primerjavo z volitvami in med raziskavami.\u00a0Med opredeljene za stranke \u0161tejem tudi izbiro \u201cdruge\u201d stranke. To so praviloma tiste, ki anketiranim niso ponujene, se jih pa sami spomnijo.\u00a0Primerjave niso preproste, ker meritve razli\u010dne agencije opravljajo z razli\u010dnimi vpra\u0161alniki, tehni\u010dno na razli\u010dne na\u010dine, rezultate prikazujejo razli\u010dno in jih \u0161e razli\u010dno obte\u017eujejo, na\u010dine dela pa pogosto tudi skrivajo.<\/p>\n
\u010clanek je nastal s pomo\u010djo AI Gemini<\/p>\n
\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pi\u0161e: Spletni \u010dasopis Zadnje meritve javnega mnenja (marec 2026) ka\u017eejo manj\u0161e premike na slovenskem politi\u010dnem prizori\u0161\u010du. SDS Janeza…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":10425,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[6],"tags":[5936,59,61,62,37,58,60,38],"class_list":{"0":"post-20173","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-slovenija","8":"tag-ankete","9":"tag-republic-of-slovenia","10":"tag-republika-slovenija","11":"tag-si","12":"tag-slovene","13":"tag-slovenia","14":"tag-slovenija","15":"tag-slovenscina"},"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/116205068342804629","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20173","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=20173"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/20173\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/10425"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=20173"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=20173"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=20173"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}