{"id":2018,"date":"2026-02-23T09:37:10","date_gmt":"2026-02-23T09:37:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/2018\/"},"modified":"2026-02-23T09:37:10","modified_gmt":"2026-02-23T09:37:10","slug":"pricakovali-so-turisticni-razvoj-zdaj-pa-to","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/2018\/","title":{"rendered":"Pri\u010dakovali so turisti\u010dni razvoj, zdaj pa to"},"content":{"rendered":"

\"\u017deljava,<\/p>\n

Kompleks \u017deljava \u2013 uradno Klek 505 \u2013 vklju\u010duje voja\u0161nice, predore in pet vzletno-pristajalnih stez, od katerih so tri na Hrva\u0161kem, dve pa v Bosni in Hercegovini. Foto: Reuters<\/p>\n

Razburjenje zaradi Titovega kompleksa: Pri\u010dakovali so turisti\u010dni razvoj, zdaj pa to<\/p>\n

Nekdanji Titov kompleks \u017deljava pri Plitvi\u010dnih jezerih bi po na\u010drtih hrva\u0161kega ministrstva za notranje zadeve (MUP) lahko postal center za migrante. Na\u010drt je spro\u017eil oster odpor lokalne skupnosti.<\/p>\n

Junija letos za\u010dne veljati\u00a0sporazum\u00a0o migracijah in azilu, sprejet na ravni EU. Sporazum predvideva nastanitev migrantov v centrih na zunanjih mejah Unije. Tam bodo pristojne slu\u017ebe v najve\u010d 12 tednih sprejele odlo\u010ditve o posameznikih, ki prihajajo iz dr\u017eav z nizko stopnjo priznavanja azila. Hrva\u0161ko ministrstvo za notranje zadeve (MUP) preu\u010duje \u017deljavo kot eno od mo\u017enih lokacij za tak center. \u017dupan Hrvoje Matej\u010di\u010d je za na\u010drte pred desetimi dnevi izvedel iz medijev.\u00a0<\/p>\n

\u017dupan trdi, da doma\u010dini nasprotujejo namestitvi 450 bivalnih zabojnikov na vzletno-pristajalnih\u00a0stezah, prisilnemu dovozu 1500 migrantov ter morebitni gradnji novih objektov v kompleksu. Skrbita jih varnost in usoda turizma, ki ga\u00a0na obmo\u010dju Plitvic gradijo \u017ee 30 let.\u00a0<\/p>\n

8,5 milijarde dolarjev drag kompleks<\/p>\n

Kompleks \u017deljava \u2013 uradno Klek 505 \u2013 je ena\u00a0izmed najbolj nenavadnih zapu\u0161\u010din hladne vojne na Balkanu. Zgrajen v tajnosti pod vzno\u017ejem Plje\u0161ivice se razprostira na ve\u010d kot 300 hektarjih. Vklju\u010duje voja\u0161nice, predore in pet vzletno-pristajalnih stez, od katerih so tri na Hrva\u0161kem, dve pa v Bosni in Hercegovini, na obmo\u010dju Biha\u0107a. Skupni stro\u0161ek gradnje je zna\u0161al okoli 8,5 milijarde dolarjev, kar ga uvr\u0161\u010da med najdra\u017eje voja\u0161ke komplekse\u00a0nekdanje Jugoslavije.<\/p>\n

<\/p>\n

\"\u017deljava,<\/p>\n

\u017eeljava<\/p>\n

Najdra\u017eji projekt v SFRJ: Miti in resnice o najve\u010djem podzemnem letali\u0161\u010du na Balkanu<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Ob umiku JLA leta 1992 so kompleks namerno uni\u010dili. \u017deljava je pre\u0161la skozi ve\u010d rok,\u00a0od ministrstva za obrambo do agencije za upravljanje dr\u017eavnega\u00a0premo\u017eenja. Danes jo formalno upravlja Li\u0161ko-senjska \u017eupanija. Lastnica ostaja dr\u017eava.\u00a0<\/p>\n

“Odgovori so bili vedno isti”<\/p>\n

\u010ceprav kompleks \u0161e naprej propada, ga letno obi\u0161\u010de vsaj 50.000 obiskovalcev. Ob\u010dina v njem vidi potencial za turisti\u010dno destinacijo. Alternativni na\u010drti so bili, da bi tam uredili dom za starej\u0161e, podatkovni center ali \u0161portno letali\u0161\u010de.\u00a0<\/p>\n

“Pri\u010dakovali smo turisti\u010dni razvoj, ne pa da se ujamemo v zgodbo o migrantih,” je povedal \u017eupan Matej\u010di\u0107. “Ob\u010dina je ve\u010dkrat pisala pristojnim ministrstvom. Odgovori so bili vedno isti \u2013 da se bo problem re\u0161il. V praksi se ni zgodilo ni\u010d.” Ker so z\u00a0nastalo situacijo nezadovoljni, so za danes sklicali protestni shod.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kompleks \u017deljava \u2013 uradno Klek 505 \u2013 vklju\u010duje voja\u0161nice, predore in pet vzletno-pristajalnih stez, od katerih so tri…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2019,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[1008,500,1547,585,1546,1544,79,37,38,64,488,643,63,1545],"class_list":{"0":"post-2018","1":"post","2":"type-post","3":"status-publish","4":"format-standard","5":"has-post-thumbnail","7":"category-svet","8":"tag-azil","9":"tag-eu","10":"tag-hladna-vojna","11":"tag-hrvaska","12":"tag-migracijski-centri","13":"tag-pakt-o-migracijah","14":"tag-protesti","15":"tag-slovene","16":"tag-slovenscina","17":"tag-svet","18":"tag-turizem","19":"tag-varnost","20":"tag-world","21":"tag-zeljava"},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2018","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=2018"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/2018\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/2019"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=2018"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=2018"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=2018"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}