{"id":202510,"date":"2026-08-24T18:59:13","date_gmt":"2026-08-24T18:59:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/202510\/"},"modified":"2026-08-24T18:59:13","modified_gmt":"2026-08-24T18:59:13","slug":"damijan-cetina-kmetija-flis-ce-bo-naslednje-leto-enako-bo-res-kriza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/202510\/","title":{"rendered":"Damijan \u010cetina, kmetija Flis: \u00bb\u010ce bo naslednje leto enako, bo res kriza\u00ab"},"content":{"rendered":"

<\/p>\n

<\/p>\n

\"Damijan<\/p>\n

Damijan \u010cetina ob mo\u010dno posu\u0161eni koruzi zaradi su\u0161e. Najprej jo je po\u0161kodovala to\u010da, nato \u0161e su\u0161a. Pridelek bo zelo majhen. \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

Damijan \u010cetina, kmetija Flis: \u00bb\u010ce bo naslednje leto enako, bo res kriza\u00ab<\/p>\n

Kmete je \u017ee spomladi udarila su\u0161a, nato to\u010da, sedaj ponovno su\u0161a, ponekod pridelka ne bo.<\/p>\n

\n 24. 08. 2026, 08.48\n <\/p>\n

Katja Petrovec<\/p>\n

Vremenske razmere so letos kmetom skrajno nenaklonjene. Travniki spominjajo na stepo, krme zmanjkuje, pridelka marsikje ne bo ali pa bo precej manj\u0161i od obi\u010dajnega, kmetje zmanj\u0161ujejo \u010drede. Kaj to pomeni za kmeta na kratki in dolgi rok, smo se pogovarjali z Damijanom \u010cetino s kmetije Flis iz Spodnje Savinjske doline, ki se ukvarja z \u017eivinorejo in poljedelstvom ter pridelavo mle\u010dnih izdelkov. Na kmetiji Flis imajo 180 glav \u017eivine in obdelujejo 65 hektarjev zemlje, ki je prakti\u010dno vsa namenjena pridelavi krme. Polovica povr\u0161in je travnikov, polovica njiv, na katerih raste najve\u010d koruze, deset hektarjev je namenjenih \u017eitom, prvi\u010d letos pa so zaradi kolobarja posadili \u0161e tri hektarje soje.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Kranj,<\/p>\n

su\u0161a prazni njive in hleve<\/p>\n

Ekstremno vreme uni\u010duje pridelke: \u010desa letos ne bo na na\u0161ih kro\u017enikih?<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Toda \u017ee spomladi v \u010dasu setve je Slovenijo prizadela su\u0161a in zemlje se ni dalo primerno pripraviti. \u00bbKoruza je dolgo kalila, saj seme zaradi pomanjkanja vlage ni pri\u0161lo dobro v stik z vodo. Nato je konec maja udarila prva to\u010da, ko je bila koruza visoka pribli\u017eno 20 centimetrov. Hmelji\u0161\u010da v okolici so bila marsikje popolnoma uni\u010dena, koruza delno in se je obrasla, toda okrevanje je bilo kratko, saj je \u010dez dva tedna pri\u0161la nova ujma s to\u010do, sredi\u0161\u010de je \u0161lo ravno \u010dez na\u0161o vas. Takrat je sojo popolnoma uni\u010dilo, po\u0161kodovalo koruzo in \u017eita ter uni\u010dilo pribli\u017eno polovico na\u0161ih povr\u0161in. Koruzo smo dosajali, sojo ponovno posejali, predvsem pa re\u0161evali, kar se je re\u0161iti dalo. Zato je bila od dale\u010d koruza \u0161e kar dobro videti, dokler ni pri\u0161la su\u0161a. Pridelek bo dale\u010d od pri\u010dakovanega,\u00ab pripoveduje Damijan \u010cetina.<\/p>\n

Brez namakanja ne gre<\/p>\n

Tista koruza, ki je kmetje ne namakajo, bo dala morda 30 odstotkov pridelka ali pa bo primerna le za sila\u017eo, medtem ko je koruza, ki jo namakajo, v bolj\u0161em stanju. Toda kljub temu so listi o\u017egani in vrhovi stor\u017eev posu\u0161eni. \u00bbPri nas je ve\u010djo \u0161kodo naredila to\u010da kot su\u0161a, ker imamo mo\u017enost namakanja. Na\u0161a kmetija je namre\u010d vklju\u010dena v namakalni sistem Breg – Roje, kar nam omogo\u010da, da re\u0161ujemo vsaj del pridelka, predvsem koruzo, ki je osnovna krma za \u017eivino. Letos smo namakane povr\u0161ine \u017ee ve\u010dkrat zalili in s tem koruzo ohranili pri \u017eivljenju. Ne moremo kar zmanj\u0161ati \u010drede, ki so jo s selekcijo razvijali 20 let. Tudi \u010de bo leto\u0161nja ekonomika zaradi visokih stro\u0161kov namakanja slab\u0161a, je najbolj pomembno, da re\u0161imo \u010dim ve\u010d pridelka in zagotovimo osnovno krmo za \u017eivali,\u00ab je povedal Damijan \u010cetina in poudaril, da bi bilo brez namakanja deset hektarjev koruze gotovo za odpis. \u00bbBrez namakanja ne gre, sploh \u010de bodo taka poletja,\u00ab pravi.<\/p>\n

Vse povr\u0161ine na kmetiji Flis so namenjene pridelavi krme za lastno \u010dredo. Zelo malo, \u010de sploh kaj, prodajo koruze in p\u0161enice na trgu. \u00bbKer se ukvarjamo s predelavo mleka, pridelujemo mle\u010dne izdelke, krmo potrebujemo. S tem ustvarimo ve\u010d dodane vrednosti, kot \u010de bi jo prodali kot surovino,\u00ab pove Damijan \u010cetina. Letos imajo \u0161e vedno zaloge iz prej\u0161njih let, ki jim bodo pri\u0161le krvavo prav. \u00bbOd vi\u0161ka ne boli glava, od nekdaj smo do vrha polnili silose. Tudi \u010de ne bi letos ni\u010d pridelali, bi z lansko krmo \u017eivina pre\u017eivela do novega leta. Toda \u010de bo naslednje leto enako kot leto\u0161nje, potem bo res kriza.\u00ab<\/p>\n

\"Damijan<\/p>\n

Damijan \u010cetina s kmetije Flis ob koruzi, ki jo namaka, toda o\u017eigu se kljub temu ni mogo\u010de izogniti. V ozadju hmelj, ki je letos zaradi to\u010de zrasel komaj do polovice. \/ Foto: Katja Petrovec<\/p>\n

Neusmiljena pa je bila su\u0161a tudi na travnikih. Potem ko je bila prva ko\u0161nja \u0161e solidna, je bila druga \u017ee precej slab\u0161a, nato je ni bilo ve\u010d. Travniki so postali rjavi, pokonci stojijo le \u0161e posamezne bilke, kar za krmo ne zadostuje. Tudi za kmete, ki pasejo \u017eivino, je zmanjkalo pa\u0161e, pa\u0161na \u017eivina namre\u010d tako suhe trave ne je, zato je marsikdo primoran krmo \u017ee kupovati. Toda posledice leto\u0161nje su\u0161e se ne bodo kazale le na njivah, temve\u010d v hlevih, klavnicah in na koncu trgovskih policah. Damijan \u010cetina pri\u010dakuje, da bo za kmete krma dra\u017eja, saj je \u017ee zdaj velika razlika v odkupni ceni koruze v primerjavi z lani. \u010ce je bila lani odkupna cena 170 evrov za tono, je letos \u017ee pribli\u017eno 300 evrov. Druga\u010de pa pri\u010dakuje pri cenah mesa. \u00bbKmetje, ki nimajo dovolj krme, bodo posku\u0161ali \u017eivali \u010dim prej prodati. Nekateri bodo v zakol poslali tudi \u017eivali, ki bi jih sicer \u0161e nekaj \u010dasa pitali. Na trgu bo zato \u0161e ve\u010d mesa, \u010deprav je ponudba \u017ee zdaj velika. To lahko dodatno zni\u017ea odkupne cene. Kmeta bo zato dvakrat udarilo, najprej su\u0161a, nato bo moral \u0161e pod ceno prodati meso. \u010ce ne bodo trgovci in mesarji dvigovali mar\u017e, bi to moralo pomeniti ni\u017eje cene mesa v trgovinah. Pa tudi mleka, kajti \u010de bo manj krme, bodo kmetje zmanj\u0161evali tudi dojilje,\u00ab razmi\u0161lja Damijan \u010cetina.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Slovenija,<\/p>\n

Su\u0161a<\/p>\n

Poziv stroke ministrstvu za kmetijstvo: Vzpostavite poseben oddelek za namakanje<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Pomo\u010d je premajhna<\/p>\n

Prave posledice praznih hlevov bodo za kupce pri\u0161le \u0161ele prihodnje leto, ko bi se lahko po za\u010detnem obdobju nizkih cen razmere obrnile. \u00bbBi pa lahko tudi na tem podro\u010dju dr\u017eava posegla na trg in morda razmislila o odkupu mesa za blagovne rezerve. S tem bi prepre\u010dila prevelik padec odkupnih cen in meso pozneje sprostila, ko ga bo na trgu manj,\u00ab je izpostavil Damijan \u010cetina in poudaril, da bo morala dr\u017eava prevzeti ve\u010djo vlogo tudi pri vzpostavljanju namakalnih sistemov. Pomo\u010d sicer je, a je premajhna.<\/p>\n

\u00bbTrenutno sta odprta dva razpisa za pomo\u010d pri nakupu namakalne tehnike in gradnji namakalnih sistemov. Pol milijona evrov za celotno Slovenijo, to je premalo. \u010ce \u017eeli dr\u017eava dolgoro\u010dno pove\u010dati samooskrbo, bo morala na podro\u010dju namakanja narediti bistveno ve\u010d. Namakanje ni ve\u010d nujno le pri zelenjadarstvu, sadjarstvu in vinogradni\u0161tvu, vse bolj je tudi v \u017eivinoreji in poljedelstvu. Kmet lahko ima zemljo, stroje, seme in \u017eivino, toda \u010de ni vode, mu vse drugo malo pomaga,\u00ab je jasen.<\/p>\n

V namakalno dru\u0161tvo Breg – Roje je vklju\u010denih 50 kmetov. Brez pomo\u010di dr\u017eave namakalnega sistema ne bi mogli obnoviti, pove \u010cetina, toda tudi namakalni sistem brez vode ni\u010d ne pomeni. Tudi zato so kmetje in drugi prebivalci v Spodnji Savinjski dolini tako odlo\u010dno proti suhim zadr\u017eevalnikom, ki bi jih dr\u017eava gradila na tem obmo\u010dju za poplavno varnost. \u00bbSuhi zadr\u017eevalniki so skrajno nesprejemljivi, dr\u017eava bi morala razmi\u0161ljati o mokrih zadr\u017eevalnikih, kjer bi vodo v dobrih razmerah zadr\u017eali in od tam namakali v su\u0161i. Pred napovedanim ve\u010djim de\u017ejem pa bi vodo sprostili. Tako to delajo v tujini. Voda se mora akumulirati v \u010dasu najve\u010djih padavin,\u00ab je poudaril Damijan \u010cetina.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Damijan \u010cetina ob mo\u010dno posu\u0161eni koruzi zaradi su\u0161e. Najprej jo je po\u0161kodovala to\u010da, nato \u0161e su\u0161a. Pridelek bo…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":202511,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[49975,35953,32,49976,2825,48470,35,24577,31,34,36,37,38,1146,9590,33],"class_list":["post-202510","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-damijan-cetina","tag-ekstremna-vrocina","tag-headlines","tag-kmetija-flis","tag-kmetje","tag-krma","tag-najpomembnejse-novice","tag-namakanje","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-susa","tag-toca","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117152027371611862","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202510","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=202510"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202510\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/202511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=202510"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=202510"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=202510"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}