{"id":202608,"date":"2026-08-24T21:03:14","date_gmt":"2026-08-24T21:03:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/202608\/"},"modified":"2026-08-24T21:03:14","modified_gmt":"2026-08-24T21:03:14","slug":"tragedija-ljubimcev-iz-verone-v-gosteh-kot-pretresljiva-baletna-pripoved","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/202608\/","title":{"rendered":"Tragedija ljubimcev iz Verone v gosteh kot pretresljiva baletna pripoved"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"\u010ceprav
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\u010ceprav je balet zvest Shakespearovi zgodbi, ga Prokofjev ne obravnava zgolj kot ljubezensko tragedijo. V ospredju so tudi nasprotja med mladostjo in svetom odraslih, med ljubeznijo in sovra\u0161tvom, med ne\u017enostjo in nasiljem ter med posameznikovo svobodo in dru\u017ebenimi normami. Foto: Ljubljana festival<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

V okviru 74. Ljubljana Festivala bo nocoj in v torek na odru Cankarjevega doma za\u017eivela sodobna interpretacija baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ki je eno klju\u010dnih del baletne literature 20. stoletja.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Mednarodna produkcija je nastala pod vodstvom \u0161panske koreografinje in plesalke Asun Noales ter \u0161panskega dirigenta Josepa Vicenta.<\/p>\n

V baletu se intimni prizori prepletajo z razgibanimi skupinskimi odlomki, glasba pa izstopa po svoji izraziti melodiki, ritmi\u010dni ostrini in barvitem orkestru. V glavnih vlogah ple\u0161eta Salvador Rocher kot Romeo in Rosanna Freda kot Julija. Poleg njiju zasedbo sestavljajo \u0161e Deivid Barrera, Diana Grytsailo, Ivan Merino, Alice Pieri, Laura Martin in Joel Mesa Gutierrez, Theo Vanpop, Jennifer Wallen, Samuel Olariaga ter Araitz Lasa.<\/p>\n

Simfoni\u010dni orkester Avditorija Alicante ADDA bo nastopil pod vodstvom \u0161efa dirigenta Vicenta, ki delo ume\u0161\u010da v sodoben, a spo\u0161tljiv dialog s klasi\u010dno baletno tradicijo. Orkester je eden najmlaj\u0161ih v \u0160paniji. Prvi\u010d je nastopil \u0161ele leta 2018, a si je v kratkem \u010dasu ustvarili velik mednarodni ugled. Orkester je nastal kot osebna vizija dirigenta Vicenta, ki ga opisuje kot “prostor za ustvarjanje”.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"V
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tV zadnjih letih je skupina OtraDanza razvila tesno umetni\u0161ko partnerstvo s Simfoni\u010dnim orkestrom Avditorija Alicante ADDA, s katerim ustvarja odmevne glasbeno-plesne produkcije. Foto: Ljubljana festival<\/p>\n

Stoletje interpretacij in priredb
Baletna drama Romeo in Julija, ki jo je ruski skladatelj Prokofjev zasnoval leta 1935 na podlagi Shakespearove dramske predloge, je bila prvi\u010d uprizorjena leta 1938 v Narodnem gledali\u0161\u010du v Brnu v koreografiji brnskega baletnika Iva Vania Psote. Kot \u0161e navaja napoved uprizoritve, je skladatelj zgodbo o zaljubljencih iz Verone uokviril z izrazito dramatsko zasnovo, zna\u010dilno melodiko in ostrimi ritmi\u010dnimi poudarki, ki ustvarjajo \u0161irok razpon med intimnimi prizori in razgibanimi skupinskimi odlomki.<\/p>\n

Delo je zaradi zamenjave gledali\u0161kih vodstev in umetni\u0161kih zadr\u017ekov od prvotne razli\u010dice do\u017eivelo ve\u010d preoblikovanj, dokon\u010dno podobo pa je dobilo ob premieri v Marijinem gledali\u0161\u010du iz Sankt Peterburga leta 1940. Posebnost partiture je tudi raz\u0161irjen instrumentarij, saj je Prokofjev v orkester vklju\u010dil tenorski saksofon, kornet, violo d’amore in mandoline, s \u010dimer glasba pridobi posebno, barvito in mestoma italijansko zvo\u010dno paleto.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tSodobna interpretacija baletne klasike Romeo in Julija<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ceprav je balet zvest Shakespearovi zgodbi, ga Prokofjev ne obravnava zgolj kot ljubezensko tragedijo. V ospredju so tudi…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":202609,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[3814,114,50000,20143,62,37,58,60,38,115],"class_list":["post-202608","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-balet","tag-entertainment","tag-prokofjev","tag-romeo-in-julija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117152514535375764","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=202608"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202608\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/202609"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=202608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=202608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=202608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}