![\"Iz\u0161el](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/mon3609_0926.jpg\")
<\/p>\nNovi Monitor je v znamenju programiranja po ob\u010dutku \u2013 preverjamo, kako so ChatGPT, Claude in druga orodja umetne inteligence programiranje spremenila v pogovor in ga pribli\u017eala tudi ljudem brez klasi\u010dnega programerskega znanja. Obiskali smo tudi pravo izumiteljevo delavnico, pogledali proti prihodnosti kvantnega ra\u010dunalni\u0161tva ter preizkusili kup zanimive strojne in programske opreme. Med drugim podrobneje predstavljamo Samsung Galaxy Z Fold8 in Watch9, Asus Expertbook Ultra, navidezne stroje na Macu ter orodja za doma\u010di stre\u017enik. V novem Monitorju Pro pa se posve\u010damo poslovni programski opremi in vpra\u0161anju, kaj sledi po mno\u017ei\u010dnem opremljanju \u0161ol z ra\u010dunalniki.<\/p>\n
<\/p>\n
Uvodnik: Od Nem\u010dije do Kitajske<\/p>\n
Dovolj sem star, da se spomnim \u010drno-belih televizorjev iz 70-ih. Pred zaslon smo postavili mavri\u010dno prosojno steklo in si domi\u0161ljali, da je slika barvna: zgoraj modra, spodaj zelena ali rjava, vmes pa nekaj podobnega resni\u010dnosti. Nato smo v Italiji kupili prvi pravi barvni televizor. Telefunken! Nem\u0161ki, seveda. Stric je imel grundiga. Tudi nem\u0161kega. Obe imeni sta \u0161e na televizorjih, toda zgodba pod njima je druga\u010dna. Telefunken je licen\u010dna znamka, televizorje zanjo na \u0161tevilnih evropskih trgih izdeluje in tr\u017ei tur\u0161ko podjetje Vestel. Tudi Grundig je od leta 2007 v lasti tur\u0161ke skupine, danes znane kot Beko. Nem\u0161ko je ostalo predvsem ime.<\/p>\n
Popustili niso le nem\u0161ki proizvajalci. Philips se je leta 2011 dogovoril za prenos televizijskega posla v skupno dru\u017ebo TP Vision, ki je za\u017eivela aprila 2012; maja 2014 je prenesel \u0161e preostalih 30 odstotkov in dru\u017eba je v celoti pre\u0161la v last kitajske skupine TPV Technology. Philipsov televizor obstaja, nizozemska televizijska industrija v nekdanjem pomenu pa ne. Znamka je pre\u017eivela tovarno; Evropa je ohranila logotip, proizvodni obseg pa je od\u0161el drugam, \u010detudi se razvoj \u0161e vedno ogla\u0161uje kot evropski.<\/p>\n
Televizor je postal blago \u0161iroke porabe, toda zaslon v na\u0161i dnevni sobi \u0161e nikoli ni bil tako dragocena poslovna nepremi\u010dnina.<\/p>\n
Dolgo so bili mo\u010dni Japonci. Sony je leta 1968 predstavil Trinitron, barvni televizor z opazno svetlej\u0161o in \u010distej\u0161o sliko od obi\u010dajnih katodnih cevi. Trinitron ni bil le model, bil je razlog za nakup. Zaupanje so gradili tudi Panasonic, Toshiba, Sharp, Hitachi in JVC. Televizor je bil tehnolo\u0161ki dose\u017eek; kdor ga je izdelal bolje, je lahko zahteval ve\u010d. In to so bili Japonci.<\/p>\n
Tudi ta svet se kon\u010duje. Kitajsko podjetje Skyworth po dogovoru s Panasonicom prevzema proizvodnjo, prodajo in \u00bb\u0161iritev prodajnih poti\u00ab njegovih televizorjev v Evropi in Severni Ameriki; Panasonic ohranja znanje, nadzor kakovosti in skupni razvoj najdra\u017ejih OLED-modelov. Sony je s kitajskim TCL podpisal zavezujo\u010d dogovor o dru\u017ebi BRAVIA, v kateri bo imel TCL 51 odstotkov, Sony pa 49; poslovati naj bi za\u010dela aprila 2027. Japonsko znanje \u0161e ne izginja, jasno pa je, kdo ima obseg, tovarne in cenovno mo\u010d. To ni le konec nekega sveta, temve\u010d selitev industrijskega te\u017ei\u0161\u010da.<\/p>\n
\u0160tevilke so neusmiljene. Po podatkih raziskovalnega podjetja Counterpoint sta imela TCL in Hisense (ta ima v lasti na\u0161e Gorenje) leta 2025 skupaj 25 odstotkov svetovnih dobav, Samsung in LG pa 24 odstotkov. Vrednostno je slika \u0161e druga\u010dna: Samsung je z 29,1-odstotnim dele\u017eem ostal svetovna \u0161tevilka ena in ta polo\u017eaj dr\u017ei \u017ee 20 let. Koli\u010dinska zmaga \u0161e ni denarna, toda smer je o\u010ditna. Vendar ju\u017enokorejski podjetji \u0161e nista pora\u017eeni. LG je leta 2025 dobavil skoraj polovico vseh OLED-televizorjev, Samsung pa ostaja mo\u010dan v dra\u017ejih razredih in pri QLED. Toda premijski trg napadajo TCL, Hisense in Skyworth \u2013 z ni\u017ejo ceno, s povezano proizvodnjo zaslonov in hitrim razvojem.<\/p>\n
Tu je \u0161e zavajajo\u010da abecedna juha. QLED je LCD-zaslon s kvantnimi pikami, mini LED je prav tako LCD, le z drobnej\u0161o in natan\u010dneje krmiljeno osvetlitvijo. OLED sveti v vsaki piki posebej in ponuja izvrstno \u010drnino, vendar je dra\u017eji. Vendar je mini LED mogo\u010de izdelati ceneje, svetleje in v zelo velikih merah. Ne \u010dudi torej, da je bilo leta 2025 dobavljenih pribli\u017eno dvakrat toliko televizorjev mini LED kot OLED-modelov.<\/p>\n
Nova specifikacija za mno\u017eice je namre\u010d velikost. Televizorji z diagonalo 60 palcev ali ve\u010d so leta 2025 prvi\u010d presegli 28 odstotkov dobav; pri 75-pal\u010dnih je vodil Hisense, pri 98-pal\u010dnih TCL. Leta 2026 naj bi modeli s 65 palci ali ve\u010d predstavljali skoraj \u010detrtino trga. Ogromno \u010drno plo\u0161\u010do danes kupimo za znesek, za katerega smo neko\u010d dobili nekajkrat manj\u0161o katodno cev. Cene upadajo, ko se proizvodnja seli tja, kjer je obseg najve\u010dji. In \u2013 televizor ni ve\u010d le izdelek, temve\u010d platforma. LG \u0161iri webOS na druge znamke, Samsung licencira Tizen, ameri\u0161ki Walmart pa je Vizio kupil zaradi \u2013 sistema SmartCast in ogla\u0161evalskega posla. Raziskovalno podjetje Omdia ocenjuje, da bodo globalni prihodki od ogla\u0161evanja na povezanih televizorjih in storitvah na njih zrasli s 44 milijard dolarjev leta 2025 na 81 milijard leta 2030. Poceni zaslon je le vstopnica v dnevno sobo; oglasi, vsebine, podatki in storitve pa bodo prina\u0161ali denar \u0161e dolgo po nakupu.<\/p>\n
Morda je zato vpra\u0161anje, kdo danes izdeluje najbolj\u0161i televizor, napa\u010dno. Pomembneje je, kdo izdeluje zaslon, kdo napi\u0161e programsko opremo, kdo nadzira za\u010detni zaslon in kdo pobira denar, ko ga gledamo. Telefunken in Grundig sta neko\u010d pomenila tovarno, in\u017eenirje in dr\u017eavo izvora. Danes pomenita predvsem pravico do imena. Televizor je postal blago \u0161iroke porabe, toda zaslon v na\u0161i dnevni sobi \u0161e nikoli ni bil tako dragocena poslovna nepremi\u010dnina. Mavri\u010dno steklo smo odstranili; plasti med nami in sliko pa je zdaj ve\u010d kot kdaj prej.<\/p>\n