Branko Ravnik, varuh v verigi oskrbe s hrano (v nadaljevanju prehranski varuh), je v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in Javno agencijo RS za varstvo konkurence v sklopu kmetijskega sejma Agra v Gornji Radgoni organiziral mednarodni posvet o prizadevanjih za vzpostavitev pravi\u010dnej\u0161ih razmerij mo\u010di v prehranski verigi, ki jo sestavljajo kmetje, proizvajalci hrane in pija\u010de, trgovci, gostinci in potro\u0161niki.<\/p>\n
Avstrija: \u0161tirje trgovci obvladujejo 94 odstotkov trga<\/p>\n
\u00bbEvropska agro\u017eivilska veriga spominja na pe\u0161\u010deno uro. Na vrhu je na tiso\u010de kmetov in proizvajalcev \u017eivil, na dnu so milijoni potro\u0161nikov, v ozkem grlu na sredini pa pe\u0161\u010dica velikih trgovcev z \u017eivili. In kdor nadzoruje to o\u017eino, ima velikanski vpliv na to, kateri izdelki pridejo do potro\u0161nikov, pod katerimi pogoji in po kak\u0161ni ceni. To je tudi okolje, v katerem nepo\u0161tene trgovinske prakse postanejo resen problem,\u00ab je razmere plasti\u010dno predstavila dr. Doris Hold iz avstrijskega urada za ve\u010d pravi\u010dnosti v prehranski verigi, ki so ga ustanovili leta 2022, ko so prevzeli evropsko direktivo o nepo\u0161tenih trgovinskih praksah.<\/p>\n
Ko se mora veliko dobaviteljev pogajati s pe\u0161\u010dico mo\u010dnih trgovcev, postane pogajalska mo\u010d neenakomerno razporejena.<\/p>\n
Dr. Doris Hold, avstrijski urad za ve\u010d pravi\u010dnosti v prehranski verigi<\/p>\n
Povedala je tudi, da \u0161tirje najve\u010dji trgovci v Avstriji obvladujejo kar 94 odstotkov trga. Pred pol stoletja si ga je delilo devet trgovskih verig, pri \u010demer je imel najve\u010dji (17-odstotni) tr\u017eni dele\u017e Konsum, Spar, ki je s 37 odstotki trenutno na prvem mestu, pa 13-odstotnega. \u00bbPodobno velja za Slovenijo,\u00ab je nadaljevala Holdova, \u00bbpri vas \u0161est najve\u010djih trgovskih verig obvladuje pribli\u017eno 80 odstotkov trga.\u00ab Jernej Rozina, direktor sve\u017eih programov v Mercatorju, jo je dopolnil, da so tr\u017eni dele\u017ei teh \u0161estih trgovcev (trije so klasi\u010dni in trije diskontni) precej manj\u0161i kot v Avstriji, saj najve\u010dji obvladuje pribli\u017eno petino trga. So pa po drugi strani trgovci pri nas poskrbeli za eno najve\u010djih koncentracij prodajnih povr\u0161in v Evropi.<\/p>\n
Slovenija: potro\u0161nik zamenja 5,5 trgovca na mesec<\/p>\n
\u00bbSlovenija je po zadnjih podatkih po prodajnih metrih trgovske povr\u0161ine na prebivalca na drugem mestu \u2013 za Norve\u0161ko. To pomeni, da ima potro\u0161nik v vsakem kraju pred nosom ne zgolj enega trgovca, ampak tudi alternativo temu trgovcu. In \u010de potro\u0161niku, navajenemu tak\u0161ne konkurence, ne ponudi\u0161 primerne cene, bodisi redne bodisi akcijske, te prakti\u010dno \u010dez no\u010d zamenja. To je realno stanje v Sloveniji. Slovenski potro\u0161nik ni lojalen, ampak je racionalen. V povpre\u010dju zamenja 5,5 trgovca na mesec. To pomeni, da obi\u0161\u010de prakti\u010dno vseh \u0161est najve\u010djih. \u010ce danes v Mercatorju ni na primer v akciji alpskega mleka, je pa pri enem od na\u0161ih konkurentov, ga gre iskat tja. Kupuje samo po akcijskih cenah, rednih cen prakti\u010dno ne pozna ve\u010d,\u00ab je slovenskega kupca opisal Jernej Rozina. Med razlogi za to je omenil: \u00bbNekaj je postorila koncentracija kvadratnih metrov prodajnih povr\u0161in, nekaj pa verjetno tudi plitkej\u0161i \u017eepi in inflacija v zadnjih letih.\u00ab<\/p>\n
Slovenski potro\u0161nik ima v vsakem kraju pred nosom ne samo enega trgovca, ampak tudi alternativo temu trgovcu. In \u010de potro\u0161niku, vajenemu tak\u0161ne konkurence, ne ponudi\u0161 primerne cene, bodisi redne bodisi akcijske, te prakti\u010dno \u010dez no\u010d zamenja.<\/p>\n
Jernej Rozina, direktor sve\u017eih programov v Mercatorju<\/p>\n
Gostja posveta je bila tudi Elisabeth Werner, generalna direktorica generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj pode\u017eelja pri evropski komisiji. Poudarila je, da je v Evropski uniji okoli 9,1 milijona kmetov, 0,3 milijona \u017eivilskih podjetij, 1,1 milijona podjetij, ki se ukvarjajo z veleprodajo in maloprodajo hrane in pija\u010de, skoraj 450 milijonov potro\u0161nikov \u2026 In ker vsak od teh akterjev pravi\u010dnost razume po svoje, je po njeni oceni te\u017eko zgraditi prehransko verigo, po\u0161teno za vse. Dodatne te\u017eave pri oskrbi s hrano povzro\u010dajo po\u017eari, su\u0161e, tudi dve vojni, v katerih v\u010dasih hrano izkori\u0161\u010dajo celo kot oro\u017eje, je dejala Wernerjeva.<\/p>\n
Evropa: cenovni pritisk obti\u010di na ramenih kmetov<\/p>\n
Napovedala je dodatne ukrepe, ki bi okrepili polo\u017eaj kmetov v verigi preskrbe s hrano, saj so pogosto njen najbolj ranljivi \u010dlen. \u00bbBolj\u0161a delitev tveganja vzdol\u017e verige bi bila potrebna. Cene gnojil in elektri\u010dne energije so zelo visoke. Tukaj je \u0161e su\u0161a, kar pomembno vpliva na krmo. Toda cenovni pritisk obti\u010di na ramenih kmetov. \u010ce bi imeli pogodbe, ki zagotavljajo bolj\u0161o delitev bremena, bi bil to zame najve\u010dji dose\u017eek,\u00ab je pojasnila Wernerjeva.<\/p>\n
Ker je koncentracija trgovine \u0161e vedno zelo velika, bodo dopolnili direktivo o nepo\u0161tenih trgovinskih praksah iz leta 2019, katere glavni cilj je za\u0161\u010dititi kmete ter mala in srednje velika podjetja pred ve\u010djimi kupci, ki zlorabljajo svojo tr\u017eno mo\u010d. \u00bbLotili se bomo tudi vpra\u0161anja, kako prepre\u010diti, da bi kmete silili, da svoje pridelke prodajajo pod proizvodno ceno,\u00ab je povedala Wernerjeva in kmete hkrati pozvala k vzpostavljanju priznanih organizacij proizvajalcev, s katerimi bi si okrepili polo\u017eaj.<\/p>\n
Strah pred ma\u0161\u010devanjem<\/p>\n
\u200bElisabeth Werner je opozorila tudi na skromno \u0161tevilo prito\u017eb v povezavi z nepo\u0161tenimi trgovinskimi praksami, ki so podlaga za za\u010detek preiskav. V letih od 2021 do 2025 so v vseh dr\u017eavah \u010dlanicah skupaj na\u0161teli le okoli 5700 preiskav na to temo, glavnino pa jih je izpeljalo vsega pet dr\u017eav. Dale\u010d najve\u010d \u0160panija (4300), sledijo Mad\u017earska, Ciper in Italija. V Nem\u010diji od dobaviteljev prejmejo na leto le od pet do deset prito\u017eb, vse druge so anonimne, je povedala Barbara Jeannot z oddelka za nepo\u0161tene trgovinske prakse v zveznem uradu za kmetijstvo in prehrano. Poudarila je, da se prijavitelji bojijo ma\u0161\u010devanja trgovcev, ki jih lahko kaznujejo tudi z izlo\u010ditvijo s svojih polic.<\/p>\n
Na strah pred prijavami nepo\u0161tenih praks v agro\u017eivilski verigi je opozoril tudi Andrej Matvoz, direktor slovenske agencije za varstvo konkurence. \u00bbPrejmemo jih zelo malo ali skoraj ni\u010d,\u00ab je potrdil. Predstavnici evropske komisije je predstavil tudi slovenske izku\u0161nje z izvajanjem direktive o nepo\u0161tenih trgovinskih praksah, ki le-te razvr\u0161\u010da na dva seznama. Na \u010drnem jih je deset in so prepovedane, na sivem pa \u0161est. Te so sicer prav tako prepovedane, razen \u010de se dele\u017eniki o njih ne dogovorijo vnaprej. \u00bbSivo obmo\u010dje v Sloveniji ne deluje, saj nam zanj ne uspe dokazati krivde. Delujejo le striktne prepovedi,\u00ab je pojasnil Matvoz in pripomnil, da poleg tega vpleteni vse njihove odlo\u010ditve prerekajo na sodi\u0161\u010du, zato mora biti zakonodaja po njegovem dodelana do zadnje potankosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Branko Ravnik, varuh v verigi oskrbe s hrano (v nadaljevanju prehranski varuh), je v sodelovanju z ministrstvom za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":202669,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[17701,50017,59,61,62,37,58,60,38,3392],"class_list":["post-202668","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-agrozivilska-veriga","tag-nepostene-prakse","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-trgovci"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117152900043025917","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202668","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=202668"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/202668\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/202669"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=202668"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=202668"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=202668"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}