V ponedeljek, 19. avgusta 1991, na dan dr\u017eavnega udara v Moskvi sta nem\u0161ki zvezni kancler Kohl in francoski predsednik Mitterrand po telefonu govorila o skupnem stali\u0161\u010du Nem\u010dije in Francije glede razvoja dogodkov v Sovjetski zvezi. Obe dr\u017eavi naj bi izrazili pri\u010dakovanje, da bo novo sovjetsko vodstvo (“Dr\u017eavni odbor”\u00a0pod vodstvom Janajeva, op. D. R.) spo\u0161tovalo vse mednarodne pogodbe in sporazume, zlasti politiko razoro\u017eevanja in popu\u0161\u010danja napetosti. \u0160e naprej naj bi veljal sovjetski podpis Pari\u0161ke listine (1990); Moskva naj bi se zavedala, da je pomo\u010d Sovjetski zvezi povezana z dolo\u010denimi pogoji. Francija in Nem\u010dija cenita vlogo Gorba\u010dova.<\/p>\n
V ponedeljek zve\u010der je sovjetski veleposlanik\u00a0Terehov nem\u0161kemu zunanjemu ministru\u00a0Genscherju izro\u010dil in komentiral “apel Janajeva sovjetskemu prebivalstvu”. Ta ve\u010der naj bi v Moskvi uvedli izredno stanje, ki je pomenilo razli\u010dne prepovedi (strank, svobode tiska, demonstracij \u2026) in druge omejitve. Prenehala naj bi veljavnost zakonov, ki nasprotujejo zvezni zakonodaji. Gorba\u010dov pa bi lahko po ozdravitvi nadaljeval s svojimi posli\u2026<\/p>\n
Nem\u0161ki veleposlanik Blech se je 20. avgusta v Moskvi pogovarjal s svetovalcem Gorba\u010dova Jakovlevom, ki je dr\u017eavni udar imenoval \u201cprimitiven pu\u010d\u201d ter omenjal zavra\u010danje ukazov Dr\u017eavnega odbora s strani vojske. Izrazil je pri\u010dakovanje, da zahodne dr\u017eave ne bodo priznale Dr\u017eavnega odbora; Jelcin pa naj bi oznanil, da bodo pu\u010diste zaprli in postavili pred sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
21. avgusta se je Genscher po telefonu pogovarjal z biv\u0161im sovjetskim zunanjim ministrom \u0160evardnadzejem, ki je poro\u010dal o tiso\u010dih prostovoljcih, ki so prepre\u010dili napad na Jelcinov urad. Jelcin naj bi u\u017eival ve\u010dinsko podporo prebivalstva in celo Rde\u010de armade. Rusijo naj bi najmo\u010dneje podpirala Ukrajina. Genscher je povedal, da Evropski svet zagovarja vrnitev ustavnega reda in predsednika Gorba\u010dova. Istega dne je bruseljski veleposlanik pri Natu von Ploetz poro\u010dal o nujnem sestanku zunanjih ministrov Nata. Med drugim je omenil tekmovanje odposlancev Jelcina in Janajeva, kdo bo prej pri\u0161el do Gorba\u010dova na Krimu. Jelcin se je bal, da ga bodo prehiteli pu\u010disti in prisilili Gorba\u010dova k podpisu kak\u0161nega dokumenta. Jelcin naj bi v imenu Gorba\u010dova prevzel nadzor nad vojsko. 22. avgusta naj bi sovjetski veleposlanik Terehov pri\u0161el povedat, da je Gorba\u010dov v Moskvi znova prevzel polo\u017eaj in da spet veljajo ustava in zakoni Sovjetske zveze. Vendar naj bi zaradi pu\u010da gospodarski problemi postali \u0161e bolj akutni.<\/p>\n
Med zapisniki nem\u0161kega zunanjega ministrstva je tudi poro\u010dilo o pogovoru Genscherja s slovenskim in hrva\u0161kim zunanjim ministrom 20. avgusta 1991 v Bonnu. Oba ministra naj bi izrazila bojazen, da bi tudi v Jugoslaviji \u2013 podobno kot v Sovjetski zvezi \u2013 pravoverne sile skupaj z armado ponovno vzpostavile komunizem. Zunanji minister Rupel naj bi opozoril na povezave med jugoslovansko in sovjetsko vojsko.<\/p>\n
Zvezni minister Genscher je poro\u010dal, da se je v krogu zunanjih ministrov Evropske skupnosti spremenila klima v korist Slovenije in Hrva\u0161ke; da zdaj jasno kritizirajo Srbijo oziroma JLA kot odgovorni za stopnjevanje nasilja.<\/p>\n
Ministra razli\u010dno ocenjujeta aktualni polo\u017eaj v Sloveniji in na Hrva\u0161kem. Medtem ko zunanji minister Rupel nasploh pozitivno ocenjuje odhod jugoslovanske vojske in se prito\u017euje nad “gospodarsko vojno”\u00a0Srbije, je ocena ministra \u0160eparovi\u0107a glede polo\u017eaja na Hrva\u0161kem povsem negativna: tam divja vojna, gre za pre\u017eivetje \u2026<\/p>\n
\u2026 Za danes za\u010deta pogajanja o prihodnosti Jugoslavije v raz\u0161irjenem dr\u017eavnem predsedstvu (z republi\u0161kimi predsedniki) je minister Rupel omenil nov, v primerjavi s prej\u0161njimi konkretnej\u0161i na\u010drt: \u0161tiri dosedanje republike naj bi oblikovale federacijo, s katero bi bila Hrva\u0161ka v konfederaciji, Slovenija pa bi s petimi republikami ustvarila neke vrste mini-KVSE.<\/p>\n
Na vpra\u0161anje Genscherja, ali bi tak\u0161en model bolj rahlih, stopenjskih struktur olaj\u0161al pogajanja o prihodnjem sodelovanju ali skupni pripadnosti, je \u0160eparovi\u0107 reagiral zelo zadr\u017eano. Boji se, da do tak\u0161ne re\u0161itve ne more ve\u010d priti, Hrva\u0161ka se nahaja v globokem konfliktu, meje morajo biti zajam\u010dene \u2026\u00a0[1]<\/a><\/p>\n V zbirki nem\u0161kih listin iz leta 1991 je objavljen tudi pogovor med Genscherjem in jugoslovanskim veleposlanikom v Nem\u010diji Borisom Frlecem:<\/p>\n Genscher je rekel, da v Jugoslaviji ni mogo\u010de na silo dose\u010di enostranskih dejstev v senci dogodkov v Sovjetski zvezi. Frlec omenja sestanek predsedstva SFRJ, na katerem so “v\u010deraj”\u00a0cel dan razpravljali o JLA:<\/p>\n JLA v vsakem primeru ni ve\u010d Jugoslovanska ljudska armada, saj v njej niso ve\u010d zastopani Slovenci, Hrvati in Makedonci \u2026<\/p>\n \u2026 Jugoslavija lahko obstaja samo kot ravnote\u017eje interesov in centrov mo\u010di. \u010ce Slovenija zapusti zvezno dr\u017eavo, ostane samo Velika Srbija, ki lahko zaradi hrva\u0161kih in makedonskih manj\u0161in pre\u017eivi le kot diktatura \u2026<\/p>\n Milo\u0161evi\u0107 ni brez razloga rekel, da Srbi ne znajo delati, ampak se znajo dobro bojevati \u2026\u00a0[2]<\/a><\/p>\n Sovjetskega dr\u017eavnega udara se spominja tudi Genscherjeva rojakinja Angela Merkel, ki je vodila Nem\u010dijo med letoma 2005 in 2021.<\/p>\n Decembra 1991 je Sovjetska zveza razpadla. Gorba\u010dov, \u010dlovek glasnosti in perestrojke, je postal zgodovina. Jelcin, ki je bil junija 1991 izvoljen za predsednika takratne Ruske sovjetske republike, je 8. decembra 1991 ustanovil Skupnost neodvisnih dr\u017eav (CIS) skupaj s kolegi iz Belorusije in Ukrajine; 21. decembra pa so se pridru\u017eili Azerbajd\u017ean, Armenija, Kazahstan, Kirgizija, Moldavija, Tad\u017eikistan, Turkmenistan in Uzbekistan. Po razpustitvi Sovjetske zveze je bil zdaj Jelcin prvi predsednik neodvisne Rusije.\u00a0[3]<\/a><\/p>\n In kako je videti moskovski dr\u017eavni udar 19. avgusta 1991 v kontekstu \u017eivljenjepisov sovjetskih\/ruskih voditeljev? Putinov biograf\u00a0 Short poro\u010da:<\/p>\n V zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah, 19. avgusta, je Sob\u010daka (\u017eupana Leningrada, op. D. R.) zbudil telefonski klic. Klical je novinar z novico, da so vodstvu Kazahstana, ki je bil tri ure pred Moskvo, povedali, da bo razgla\u0161eno izredno stanje. Gorba\u010dova so iz zdravstvenih razlogov razre\u0161ili njegovih dol\u017enosti, vso oblast pa je prevzel \u2018dr\u017eavni odbor za izredno situacijo\u2019 \u2026 Radio je oddajal glasbo iz Labodjega jezera \u2013 zanesljivo znamenje, da je bilo nekaj narobe, ob \u0161estih pa je napovedovalec prebral dekret Dr\u017eavnega odbora, ki ga je podpisal Genadij Janajev \u2026<\/p>\n Glavna pobudnika udara sta bila Krju\u010dkov in Lukjanov, Jelcin pa je za\u010del pripravljati odpor. Znamenita je njegova fotografija, kako stoji na tanku pred \u201cBelo hi\u0161o\u201d in udar imenuje \u201cdesni\u010darski, reakcionarni, protiustavni pu\u010d\u201d. Putinu se je sprva zdelo, da so imeli pu\u010disti dober namen: zaustaviti razpad Sovjetske zveze. V sredo so Gorba\u010dova izpustili iz doma\u010dega zapora, da je odletel v Moskvo, vendar je bila njegova kariera kon\u010dana. Pogodba o “zvezi”\u00a0je bila mrtva, mrtva je bila tudi Komunisti\u010dna partija.\u00a0[4]<\/a><\/p>\n Ameri\u0161ki predsednik George Bush (starej\u0161i) pa pi\u0161e:<\/p>\n 19. avgust 1991. Opolno\u010di v nedeljo ali morda pet minut \u010dez polno\u010d v ponedeljek, 19. avgusta, me je klical Scowcroft in me zbudil s poro\u010dilom, da je Gorba\u010dov odstopil iz zdravstvenih razlogov. Pri\u017egem televizijo in ob pol \u0161estih izvem najnovej\u0161o vest, da so Gorba\u010dova odstranili.\u00a0[5]<\/a><\/p>\n Novice govorijo o presene\u010denju. V pogovoru z Bushem Scowcroft pravi, da je bil presene\u010den tudi Gorba\u010dov. Bush pravi, da je neko\u010d \u017ee sre\u010dal novega \u0161efa Janajeva, nato komentirata razmere v Sovjetski zvezi, omenjata alkoholizem in neprijetno vedenje udele\u017eenca pu\u010da Jazova. Napovedujeta pogovor z Majorjem, Kohlom in Mitterrandom. So\u010dustvujeta z Gorba\u010dovom na krimskih “po\u010ditnicah”. Naslednjega dne Bush pokli\u010de Jelcina, ki pripoveduje o obleganju svojega urada. V novem pogovoru s Scowcroftom Bush napove, da ZDA ne bodo \u0161le v vojno, ampak bodo \u0161e naprej zagovarjale svoja stali\u0161\u010da glede demokracije in reform.<\/p>\n 21. avgusta Jelcin pokli\u010de Busha. Govorita pol ure. Jelcin naj bi o\u010ditno podpiral vrnitev Gorba\u010dova. Jelcinovi ljudje in pu\u010disti tekmujejo, kdo bo prvi pri\u0161el do Gorba\u010dova na Krim. Nato s Krima v Washington pokli\u010de Gorba\u010dov, ki je sli\u0161ati navdu\u0161en. 2. septembra (torej po porazu pu\u010distov) Bush pi\u0161e o “neredu”\u00a0v Sovjetski zvezi. Ta dan je priznal baltske dr\u017eave, govoril s predsednikoma Estonije in Latvije. Baltske dr\u017eave so priznale Slovenijo med 30. julijem in 25. septembrom 1991, Ukrajina 12. decembra.<\/p>\n Dan po dr\u017eavnem udaru me je na Ministrstvu za zunanje zadeve obiskal sovjetski konzul Girenko. Z nekoliko negotovim glasom mi je sporo\u010dil, da je v Moskvi pri\u0161lo do odli\u010dnih sprememb in da \u201czdaj\u201d Sovjetsko zvezo vodi \u201cDr\u017eavni odbor\u201d z Janajevim na \u010delu. \u201cPovi\u0161ali bodo pla\u010de in zni\u017eali cene,\u201d je kratko ozna\u010dil novi gospodarski program. Zanimalo me je, kako bodo to storili, konzul je samo rekel, naj me ne skrbi. \u010cez nekaj dni se je vrnil in mi izro\u010dil uradno sporo\u010dilo o propadu dr\u017eavnega udara in se opravi\u010dil, \u010de\u0161 da je prej\u0161nji\u010d\u00a0govoril, kar so mu naro\u010dili.<\/p>\n Kot je razvidno iz ve\u010dine novinarskih poro\u010dil in kot so nam tisto poletje kar naprej ponavljali evropski in ameri\u0161ki kolegi in tako reko\u010d vsi diplomati, za mednarodno priznanje neodvisne Slovenije ni nobenih mo\u017enosti. Vsi zunanji ministri \u2013 z izjemo avstrijskega, islandskega in luksembur\u0161kega, na koncu \u0161e litovskega, latvijskega in estonskega \u2013 so nam govorili,\u00a0da je treba ohraniti in zavarovati Jugoslavijo, saj bi njen razpad lahko povzro\u010dil u\u010dinek domin in bi pripeljal do razpada Sovjetske zveze. Po eni strani so vsi po vrsti podpirali Gorba\u010dova, po drugi strani so se vsi bali razpada Sovjetske zveze, ker je bila oboro\u017eena z atomskimi bombami, torej bi lahko pri\u0161lo do voja\u0161ke zme\u0161njave, naklju\u010dnih dogodkov in smrtno nevarnih nesre\u010d. Evropska unija je najprej pripravila sestanek na Brionih, kjer smo \u2013 da bi se kon\u010dala vojna \u2013 s stisnjenimi zobmi sprejeli trimese\u010dni moratorij glede nadaljnjih osamosvojitvenih ukrepov; nato t. i. mirovno konferenco o Jugoslaviji v Haagu. Toda vmes je pri\u0161lo do voja\u0161kega udara v Moskvi, odhajal je Gorba\u010dov, prihajal Jelcin. Ta dogodek je \u2013 kot sem povedal maloprej \u2013 tisto poletje ali v zgodnji jeseni omogo\u010dil ameri\u0161ko priznanje baltskih dr\u017eav. Kot je znano, so Ameri\u010dani s priznanjem Slovenije \u010dakali do aprila 1992, v OZN smo pri\u0161li konec maja; Jelcin pa je priznal samostojno Slovenijo \u017ee februarja 1992. Nenadoma je sovjetski argument izgubil veljavo.<\/p>\n Treba se je vpra\u0161ati, kaj so \u010dakali zunanji ministri Evropske skupnosti, ko so nas sklenili priznati 16. decembra 1991 \u2013 z veljavnostjo od 15. januarja 1992? Zahod je moral opustiti prijateljsko podporo Gorba\u010dovu, ki je ostal brez funkcije in brez dr\u017eave; morali so nagraditi Borisa Jelcina. Nekatere evropske dr\u017eave, sploh pa ZDA, so le s te\u017eavo sprejele novo rusko situacijo, zato so za vsak primer po\u010dakale, da je Sovjetska zveza propadla ne le de facto, ampak tudi de iure, kar se je zgodilo za bo\u017ei\u010d 1991. Nemci so prehiteli druge evropske dr\u017eave in Sloveniji poslali priznanje neodvisnosti kot bo\u017ei\u010dno darilo. V vsakem primeru pa je mogo\u010de re\u010di, da je bil moskovski pu\u010d za Slovenijo zelo koristen.<\/p>\n Kolumne izra\u017eajo osebna stali\u0161\u010da avtorjev\u00a0in ne nujno tudi uredni\u0161tva Siol.net.<\/p>\n [1]<\/a> Akten zur Ausw\u00e4rtigen Politik der Bundesrepublik Deutschland 1991, 1. Juli bis 31. Dezember, Berlin, Boston 2022, str. 277.<\/p>\n [2]<\/a> Prav tam, str. 278-279.<\/p>\n [3]<\/a> Angela Merkel, Freedom, Dublin 2024, str. 343-344.<\/p>\n [4]<\/a> Glej Philip Short, Putin, Dublin 2023, str. 142-149.<\/p>\n