{"id":203021,"date":"2026-08-25T07:50:11","date_gmt":"2026-08-25T07:50:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203021\/"},"modified":"2026-08-25T07:50:11","modified_gmt":"2026-08-25T07:50:11","slug":"od-nekdaj-nam-pravijo-da-je-cipovje-banana-zdaj-pa-je-kapital","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203021\/","title":{"rendered":"Od nekdaj nam pravijo, da je \u010dipovje banana, zdaj pa je kapital?"},"content":{"rendered":"

\"NVIDIA<\/p>\n

\u0160ef Nvidie Jensen Huang trdi, da grafi\u010dne kartice niso ve\u010d potro\u0161na strojna oprema, ki hitro zastara, temve\u010d kapital, ki lahko slu\u017ei zavarovanju posojil. Foto: Reuters<\/p>\n

Od nekdaj nam pravijo, da je \u010dipovje banana, zdaj pa je kapital?<\/p>\n

Nvidia in velika ameri\u0161ka finan\u010dna podjetja pripravljajo kontroverzni finan\u010dni model, po katerem bi grafi\u010dne kartice (GPU), ki so klju\u010dni gradnik podatkovnih centrov, spremenili v nov razred nalo\u017eb oziroma zavarovanje za posojila.<\/p>\n

Sporazum o nameri, ki \u0161e ne predstavlja dokon\u010dnega zavezujo\u010dega dogovora, je vreden do 500 milijard dolarjev. Nvidii naj bi omogo\u010dil nadaljnjo rast prodaje \u010dipov, vlagateljem pa ponudil donos iz financiranja podatkovnih centrov in ra\u010dunalni\u0161ke infrastrukture.<\/p>\n

\u0160tevilne strokovnjake, ki niso povezani s poslom, je predlog kratko malo \u0161okiral. Tudi zato, ker smo bili dolga leta pri\u010da trditvam, da je najnovej\u0161e \u010dipovje ob prihodu nove generacije tako reko\u010d zastarelo, kar pomeni, da je pribli\u017eno tako dobra nalo\u017eba kot stara banana. Zdaj pa bi te \u00bbbanane\u00ab uporabili za zavarovanje posojil.<\/p>\n

Od \u010dipov do nalo\u017ebenega razreda<\/p>\n

V kontroverznem projektu sodelujejo Apollo, BlackRock, Blackstone, Brookfield, Goldman Sachs in KKR. Vse skupaj temelji na oceni Nvidie, da njeni \u010dipi niso ve\u010d zgolj strojna oprema, temve\u010d \u00bbproduktivna\u00ab in dolgoro\u010dna produkcijska sredstva. Tako reko\u010d kapital. Izvr\u0161ni direktor Nvidie Jensen Huang je ob tem dejal, da lahko gospodarska \u017eivljenjska doba nekaterih \u010dipov danes dose\u017ee celo desetletje. To je \u0161okantna izjava za entuziaste, ki spremljajo predstavitve novih generacij strojne opreme.<\/p>\n

Analitik Ed Zitron meni, da je Nvidia prodala bistveno ve\u010d grafi\u010dnih kartic, kot jih je mogo\u010de namestiti, del \u010dipov pa naj bi ostajal v skladi\u0161\u010dih. Pred \u010dasom je omenjal celo milijon grafi\u010dnih kartic.<\/p>\n

Kot opozarjajo pri The Verge, je celo Huang \u0161e lani prihod nove generacije grafi\u010dnih kartic blackwell pospremil z oceno, da zaradi njih povpra\u0161evanja po starej\u0161ih grafi\u010dnih karticah hopper skoraj ne bo ve\u010d. Je pa treba priznati, da so cene najema starej\u0161ih grafi\u010dnih kartic zaradi izjemnega povpra\u0161evanja po ra\u010dunski mo\u010di trenutno dejansko visoke. V nekaterih primerih pa celo rastejo.<\/p>\n

\u010cipi potrebujejo podatkovne centre<\/p>\n

\u010ceprav cenovni trendi res namigujejo na to, da bi Huang znal imeti prav, se v ozadju skriva \u0161e nekaj resnih pomislekov. Da bi grafi\u010dna kartica postala dejansko aktivno produkcijsko sredstvo, mora biti name\u0161\u010dena v podatkovnem centru. Prav pri njih se pojavlja ena klju\u010dnih dilem na podro\u010dju umetne inteligence \u2013 ali se gradnja infrastrukture res odvija tako hitro, kot nakazujejo zgodbe, ki jih \u0161irijo tehnolo\u0161ka podjetja in vlagatelji?<\/p>\n

O tem mo\u010dno dvomi tehnolo\u0161ki analitik Ed Zitron. Opozarja, da \u0161tevilni napovedani projekti podatkovnih centrov \u0161e zdale\u010d niso dokon\u010dani. Po njegovem pregledu naj bi bilo veliko projektov v gradbenem zastoju, \u0161ele na za\u010detku gradnje ali pa projekti sploh \u0161e nimajo zagotovljenih potrebnih infrastrukturnih priklju\u010dkov. Zitron zato meni, da je Nvidia prodala bistveno ve\u010d grafi\u010dnih kartic, kot jih je mogo\u010de namestiti, del \u010dipov pa naj bi ostajal v skladi\u0161\u010dih. Pred \u010dasom je omenjal celo milijon grafi\u010dnih kartic.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Christian<\/p>\n

Vlaganja<\/p>\n

Napovedal je krizo leta 2008, zdaj znova svari: Lahko bi do\u017eiveli zlom kot leta 1987<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Kdo bo pla\u010dal ra\u010dun?<\/p>\n

Dokler je povpra\u0161evanje na papirju veliko, vrednost skladi\u0161\u010denih starih grafi\u010dnih kartic pa raste, situacija ni problemati\u010dna. Se pa slika hitro spremeni, \u010de usahne povpra\u0161evanje po ra\u010dunski mo\u010di. To se sicer v kontekstu trenutne tekme na podro\u010dju umetne inteligence zdi protislovno, ni pa nepredstavljivo. Podjetje Meta je namre\u010d pred kratkim razkrilo, da so zgradili preve\u010d kapacitete ra\u010dunske mo\u010di za lastne potrebe in da bodo del te lahko namenili oddajanju drugim strankam.<\/p>\n

Vrednost zastavljenih \u010dipov bi lahko tudi padla, \u010de bi za\u010deli propadati projekti gradnje podatkovnih centrov. Te\u017eava pa je tudi v tem, da sta najve\u010dja potro\u0161nika ra\u010dunske mo\u010di, OpenAI in Anthropic, \u0161e vedno izredno nedonosna. \u010ce podjetjema spodleti, bo na trgu kar naenkrat ogromno prese\u017ene ra\u010dunske mo\u010di.<\/p>\n

\u010ce se bo izkazalo, da so potrebe po zmogljivosti podatkovnih centrov precenjene ali da podjetja za umetno inteligenco ne morejo ustvariti dovolj prihodkov, se lahko \u017ee obstoje\u010da finan\u010dna konstrukcija tega sektorja mo\u010dno zamaje. \u010ce ob tem grafi\u010dne kartice, ki so doslej veljale zlasti kot potro\u0161ni material, ki ga je treba nadomestiti v pribli\u017eno dveh letih, spremenijo v nalo\u017ebe, pa bi lahko pok balon\u010dka imel \u0161e bistveno huj\u0161e posledice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u0160ef Nvidie Jensen Huang trdi, da grafi\u010dne kartice niso ve\u010d potro\u0161na strojna oprema, ki hitro zastara, temve\u010d kapital,…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203022,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[12],"tags":[11023,15245,50104,2216,3092,1449,62,37,58,60,38,89,90,1454,1344,1396,26744],"class_list":["post-203021","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-tehnologija","tag-cipi","tag-financna-tveganja","tag-graficne-kartice","tag-investicije","tag-nvidia","tag-podatkovni-centri","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-technology","tag-tehnologija","tag-tehnoloska-infrastruktura","tag-tehnoloski-razvoj","tag-umetna-inteligenca","tag-vlagatelji"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203021","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203021"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203021\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203022"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203021"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203021"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203021"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}