{"id":203257,"date":"2026-08-25T11:14:07","date_gmt":"2026-08-25T11:14:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203257\/"},"modified":"2026-08-25T11:14:07","modified_gmt":"2026-08-25T11:14:07","slug":"trumpova-nevarna-igra-siol-net","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203257\/","title":{"rendered":"Trumpova nevarna igra – siol.net"},"content":{"rendered":"

ZDA, ki so skupaj z Izraelom za\u010dele vojno proti Iranu 28. februarja letos, zdaj sku\u0161ajo islamisti\u010dno oblast v Teheranu strmoglaviti z gospodarsko vojno. Ameri\u0161ki finan\u010dni minister Scott Besent je celo govoril o gospodarskem dnevu D in zagrozil vsem dr\u017eavam po svetu s sankcijami, \u010de ne bodo pretrgale gospodarskih stikov z Iranom. Ali bo gospodarski dan D na koncu uspe\u0161en, se za zdaj seveda \u0161e ne ve. Nekateri zlasti opozarjajo na to, da je vse odvisno od Kitajske in Rusije, ki sta veliki zaveznici in podpornici Irana.<\/p>\n

Najprej se je Irana lotil Izrael junija lani. Judovski dr\u017eavi ni uspelo islamske republike spraviti na kolena. \u0160e ve\u010d, nekateri podatki so kazali, da Izraelu zmanjkuje prestreznih raket proti iranskim raketam in dronom.<\/p>\n

Trumpa opogumi zajetje Madura<\/p>\n

Ko bi se morda tehtnica iransko-izraelskih spopadov visoko na nebu nad Iranom prevesila na stran Irana, so se vpletle ZDA z napadi na iranske jedrske objekte. Donald Trump je takrat trdil, da so uni\u010dili iranski jedrski program. Tako se je kon\u010dala t. i. 12-dnevna vojna.<\/p>\n

Najverjetneje je Trumpa v za\u010detku leto\u0161njega leta opogumila uspe\u0161na bliskovita voja\u0161ka operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, da se je odlo\u010dil za veliko ve\u010djo voja\u0161ko pustolov\u0161\u010dino \u2013 vojno proti Iranu.<\/p>\n

Netanjahu vneto zagovarja napad na Iran<\/p>\n

Za vojno proti Iranu je Trumpa vneto nagovarjal tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu, veliko vlogo pa so verjetno igrale tudi informacije, da ima islamisti\u010dna oblast v Teheranu zelo majhno podporo med prebivalci in da lahko upor prebivalstva du\u0161i le z nasiljem.<\/p>\n

\"Trump<\/p>\n

Trump je napadel Iran skupaj z Izraelom, ki vidi islamisti\u010dni Iran kot veliko gro\u017enjo svojemu obstoju. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi \u017ee nekaj ameri\u0161kih predsednikov prepri\u010deval, naj napadejo Iran, na koncu je njegovo \u017eeljo uresni\u010dil Trump.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Morda je bil v ozadju tudi Trumpov strah, da sku\u0161ajo iranske islamisti\u010dne oblasti nanj izvesti ma\u0161\u010devalni atentat, ker je januarja 2020 dal ukaz za napad na visokega poveljnika iranske revolucionarne garde Kasema Solejmanija.<\/p>\n

Spodleteli Trumpov na\u010drt<\/p>\n

Verjetno je bil Trumpov in Netanjahujev ra\u010dun naslednji: z\u00a0napadi bomo obglavili iransko vodstvo, opogumljene iranske mno\u017eice se bodo uprle zatiralcem in diktatorska oblast v Teheranu, ki je trn v peti Washingtonu in Tel Avivu od leta 1979 naprej, bo padla.<\/p>\n

A na\u010drt je popolnoma spodletel: iranske oblastne strukture se\u00a0kljub smrti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja niso sesule kot hi\u0161ica iz kart, ampak so pre\u017eivele. Z zaprtjem Hormu\u0161ke o\u017eine so iranski revolucionarni gardisti in visoki \u0161iitski duhovniki, ki vladajo Iranu, dobili tudi mo\u010dan vzvod pritiska na ZDA.<\/p>\n

Kako spraviti Iran na kolena?<\/p>\n

Potem ko je postalo jasno, da zgolj letalski in raketni napadi ne bodo zlomili islamisti\u010dne oblasti, da ni nobene mno\u017ei\u010dne vstaje Irancev, da islamisti\u010dne oblasti ne bodo zru\u0161ili niti iranski in ira\u0161ki Kurdi (tudi zato, ker je ameri\u0161ko-izraelski igri na kurdsko karto nasprotoval tur\u0161ki predsednik Recep Tayyip Erdogan), so za\u010dele iz Washingtona prihajati gro\u017enje o (omejenem) kopenskem napadu na Iran in uni\u010devanju iranske infrastrukture.<\/p>\n

\"ZDA<\/p>\n

ZDA so operacijo proti Iranu poimenovale Epski bes, ki so ga nekateri kmalu posmehljivo preimenovali v Epski spodrsljaj. Iranci so zaprli Hormu\u0161ko o\u017eino in s tem vplivajo tudi na cene nafte na svetovnem trgu. Trumpove te\u017eave v vojni proti Iranu so vplivale tudi na njegovo priljubljenost in priljubljenost republikanske stranke, ki jo novembra letos \u010dakajo vmesne kongresne volitve.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

A kopenska operacija ni preve\u010d priljubljena, ker Trump, ki je postal pred ameri\u0161kimi predsedni\u0161kimi volitvami leta 2016 velik kritik vojne proti Iraku (tudi zato, da je na republikanskih primarnih volitvah potolkel Jeba Busha, brata Georga Busha mlaj\u0161ega, ki je napadel Irak), no\u010de, da bi vojna proti Iranu zahtevala \u0161tevilne \u017ertve med ameri\u0161kimi vojaki.<\/p>\n

Trumpova zadnja karta: gospodarska vojna<\/p>\n

Uni\u010devanje iranske infrastrukture (elektrarne, mostovi …), ki bi pahnilo Iran v kameno dobo, je tudi tvegano, ker bi potem Iran z ma\u0161\u010devalnimi napadi verjetno tudi zalivske dr\u017eave pahnil v kameno dobo (npr. z uni\u010devanjem naprav za razsoljevanje vode).<\/p>\n

Tako da ni presenetljivo, da zdaj sku\u0161a Trump spraviti Irance na kolena z gospodarsko vojno. A kot v nem\u0161kem poslovnem mediju Capital pi\u0161e Bernd Ziesemer, je malo verjetno, da bo Trumpu uspelo.<\/p>\n

Kaj je Trumpovi gospodarski vojni proti Iranu v korist<\/p>\n

Kot pi\u0161e nem\u0161ki novinar, je Trumpu pri njegovih na\u010drtih koristno, da je oblast v Teheranu odgnala od sebe vse zalivske dr\u017eave, ki so v preteklosti (pred iranskimi “povra\u010dilnimi”\u00a0napadi na zalivske dr\u017eave, ker te gostijo ameri\u0161ke enote in so zaveznice ZDA) vestno zaob\u0161le vse sankcije proti Iranu.<\/p>\n

\"Nem\u0161ki<\/p>\n

Nem\u0161ki novinar Bernd Ziesemer je prepri\u010dan, da bo Trumpova gospodarska vojna proti Iranu spodletela, in to zaradi napa\u010dno zastavljene Trumpove zunanje politike.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

“Celo oklevajo\u010di Evropejci, ki jih je Donald Trump zaman posku\u0161al prisiliti k podpori njegovih voja\u0161kih avantur, mu v tem primeru ne bodo stali na poti. Nih\u010de nima toliko finan\u010dnih in gospodarskih virov kot ZDA, da bi dr\u017eavi prekinil oskrbovalne poti,”\u00a0pojasnjuje Ziesemer, ki pa je prepri\u010dan, da bo na koncu ameri\u0161ki gospodarski dan D proti Iranu propadel, in to zaradi Trumpa.<\/p>\n

Se bo Trump soo\u010dil s Putinom in \u0160ijem?<\/p>\n

Trump bi se moral namre\u010d prvi\u010d resno soo\u010diti z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki Iranu po Kaspijskem morju dobavlja vse vrste nujnega vojnega blaga. Kar pa je \u0161e pomembneje, Trump bi se bil prisiljen soo\u010diti s kitajskim predsednikom \u0160i D\u017einpingom.<\/p>\n

Kitajska ni le najpomembnej\u0161i kupec iranske nafte, ampak Kitajci dobavljajo Iranu tudi tehnologijo dvojne rabe in klju\u010dne rezervne dele za bolehno industrijo dr\u017eave, s \u010dimer ohranjajo delovanje vojnega stroja. Ameri\u010dani lahko zmagajo v gospodarski vojni proti Iranu le, \u010de blokirajo kitajske in ruske partnerje re\u017eima v Teheranu, trdi Ziesemer.<\/p>\n

Zgolj Trumpove prazne besede?<\/p>\n

“Vendar bi to od Trumpa zahtevalo, da opusti celotno svojo zunanjo politiko. Kot se je \u017ee pokazalo v Ukrajini, je njen cilj razdelitev sveta med ‘veliko trojico’: ZDA, Kitajsko in Rusijo. Medtem ko Trump samovoljno in brez oklevanja odtujuje svoje zaveznike v Evropi in Aziji, pa s Putinom in \u0160ijem ravna z rokavicami.”<\/p>\n

\"Ziesemer<\/p>\n

Ziesemer je prepri\u010dan, da bi moral Trump, \u010de bo \u017eelel z gospodarsko vojno zlomiti Iran, ubrati ostrej\u0161o politiko proti Kitajski in Rusiji. Do obeh dr\u017eav Trump vodi prijazno politiko, ker \u017eeli z njima razdeliti oblast nad svetom, je \u0161e prepri\u010dan Ziesemer.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

“Dokler se Trump izogiba soo\u010denju s Kitajci in ne stori ni\u010desar proti Rusom, njegovo govorjenje o ‘gospodarskem dnevu D’ ostaja le prazne besede. Najverjetnej\u0161i scenarij: ZDA nekoliko ote\u017eujejo \u017eivljenje iranskemu re\u017eimu, predvsem s ciljno usmerjenimi finan\u010dnimi sankcijami, vendar ga ne morejo prisiliti k predaji,”\u00a0napoveduje nem\u0161ki novinar.<\/p>\n

Kako lahko Iranci zagrenijo \u017eivljenje Trumpu<\/p>\n

Revolucionarna garda pa ima mo\u017enost voja\u0161ke eskalacije kadarkoli, s \u010dimer dvigne cene nafte, kot je to storila v zadnjih mesecih. Bli\u017eje kot so novembrske kongresne volitve v\u00a0ZDA, bolj neprijeten postaja polo\u017eaj za Trumpa, za katerega je ohranjanje oblasti najpomembnej\u0161e. Iranci se tega zavedajo in to izkori\u0161\u010dajo \u2013 s pomo\u010djo svojih ruskih in kitajskih zaveznikov, \u0161e pi\u0161e Ziesemer.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"ZDA, ki so skupaj z Izraelom za\u010dele vojno proti Iranu 28. februarja letos, zdaj sku\u0161ajo islamisti\u010dno oblast v…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203258,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[5954,50152,409,333,2006,14364,37,38,64,63,404],"class_list":["post-203257","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-benjamin-netanjahu","tag-bernd-ziesemer","tag-donald-trump","tag-iran","tag-izrael","tag-scott-bessent","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world","tag-zda"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117155860962446081","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203257","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203257"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203257\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203258"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203257"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203257"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203257"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}