{"id":203355,"date":"2026-08-25T12:45:20","date_gmt":"2026-08-25T12:45:20","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203355\/"},"modified":"2026-08-25T12:45:20","modified_gmt":"2026-08-25T12:45:20","slug":"to-se-zgodi-z-avtom-ce-med-voznjo-date-v-nulo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203355\/","title":{"rendered":"To se zgodi z avtom, \u010de med vo\u017enjo date v &#8216;nulo&#8217;"},"content":{"rendered":"<p>Pri avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem marsikdo ve, da prestavljanje v prosti tek med vo\u017enjo pomeni, da avtomobil izgubi pogonsko zavoro motorja. Toda kaj se zgodi pri elektri\u010dnem avtomobilu, \u010de voznik med vo\u017enjo namesto D pomotoma izbere N?<\/p>\n<p>V nadaljevanju preberite:<\/p>\n<p>Kaj se zgodi z elektromotorjem, inverterjem in reduktorjem ob preklopu iz D v N med vo\u017enjo.<br \/>\nZakaj elektri\u010dni avto v prostem teku izgubi regenerativno zaviranje.<br \/>\nAli lahko elektri\u010dni avtomobil v N prese\u017ee elektronsko omejeno kon\u010dno hitrost.<\/p>\n<p>Pri nekaterih elektri\u010dnih avtomobilih je to mogo\u010de tudi pri precej\u0161nji hitrosti. Voznik se lahko zato upravi\u010deno vpra\u0161a, ali je s tem naredil kaj nevarnega oziroma ali lahko po\u0161koduje pogonski sklop.<\/p>\n<p>Po pojasnilih <a href=\"https:\/\/www.zurnal24.si\/isci\/?query=andrej+pe%C4%8Djak&amp;order=-publish_from&amp;date_from=&amp;date_to=\" target=\"_blank\" rel=\"nofollow noopener\">Andreja Pe\u010djaka<\/a>, pionirja elektri\u010dne mobilnosti pri nas, nenameren ali nameren preklop iz D v N med vo\u017enjo za pogonski sklop ni nevaren. &#8220;To ne povzro\u010da dodatne obrabe elektromotorja, inverterja ali reduktorja, saj je tak\u0161no delovanje predvideno v programski opremi vozila in ni nikakr\u0161nega mehanskega prestavljanja,&#8221; je za \u017durnal24 pojasnil Pe\u010djak.<\/p>\n<p>S tem izgubite regeneracijo<\/p>\n<p>Ko elektri\u010dni avtomobil iz D prestavimo v N, se prekine prenos pogonske sile na kolesa. Posledica tovrstnega po\u010detja je tudi to, da vozilo ne uporablja ve\u010d regenerativnega zaviranja. &#8220;Glavna posledica je izguba regenerativnega zaviranja, zato se vozilo na spustu obna\u0161a podobno kot avtomobil z motorjem z notranjim zgorevanjem v prostem teku,&#8221; je \u0161e poudaril\u00a0Pe\u010djak.<\/p>\n<p>\u010ce se torej voznik pri 100 km\/h pomotoma dotakne izbirnika in avtomobil prestavi v N, zaradi tega ni razloga za paniko. Avtomobil se ne bo nenadoma ugasnil, prav tako s tem ne bo po\u0161kodoval elektromotorja ali drugega dela pogonskega sklopa. Voznik pa mora upo\u0161tevati, da avtomobil v N ne bo ve\u010d zaviral z regeneracijo. \u010ce \u017eeli zmanj\u0161ati hitrost, mora uporabiti zavorni pedal.<\/p>\n<p>Lahko elektri\u010dni avto v N prese\u017ee svojo kon\u010dno hitrost?<\/p>\n<p>Elektri\u010dni avtomobili imajo najve\u010djo hitrost praviloma elektronsko omejeno. Pri nekaterih modelih, npr. osnnovnem\u00a0hyundai insterju,\u00a0je kon\u010dna hitrost dolo\u010dena pri 140 km\/h. Toda kaj se zgodi, \u010de tak\u00a0avtomobil zapelje na zelo strm avtocestni klanec in ob dovolj veliki gravitaciji\u00a0pospe\u0161uje navzdol, medtem ko je vozilo v\u00a0polo\u017eaju N?<\/p>\n<p><img decoding=\"async\" alt=\"hyundai ioniq 5n | Avtor: Sa\u0161a Despot\" class=\"rwd\" data-href=\"https:\/\/www.zurnal24.si\/media\/img\/f4\/42\/aff09fd974471f1c99c6.jpeg\" itemprop=\"image\" src=\"\/media\/img\/c5\/2a\/c3e6333ffae101f27c9c.jpeg\"\/><\/p>\n<p>                 Hyundai Ioniq 5n<\/p>\n<p>                Sa\u0161a Despot<\/p>\n<p>Po Pe\u010djakovih besedah je v teoriji mogo\u010de, da avtomobil v tak\u0161nih okoli\u0161\u010dinah prese\u017ee elektronsko omejitev. &#8220;Na zelo strmem spustu lahko vozilo v polo\u017eaju N zaradi gravitacije prese\u017ee elektronsko omejeno hitrost (na primer 140 km\/h), \u010de omejitev temelji le na pogonskem navoru motorja,&#8221;\u00a0je za na\u0161 medij razlo\u017eil Pe\u010djak.<\/p>\n<p>To pa ne pomeni, da je tak\u0161en na\u010din vo\u017enje priporo\u010dljiv. Voznik bi moral hitrost nadzorovati predvsem z mehanskimi zavorami. V skrajnem primeru bi lahko trpel tudi pogonski sklop.\u00a0&#8220;\u010ce bi na nekem strmem klancu vozilo, ki je omejeno na 140 km\/h, doseglo npr. 170 km\/h, bi se lahko zaradi previsokih obratov po\u0161kodoval reduktor ali le\u017eaji elektromotorja,&#8221; je opzoril Pe\u010djak.<\/p>\n<p>Vendar gre po njegovem mnenju predvsem za teoreti\u010den scenarij. &#8220;To je zgolj teoreti\u010dno, ker bi to moralo trajati nekaj \u010dasa, takih klancev pa (vsaj pri nas) ni,&#8221; dodaja.<\/p>\n<p>\u010ce pomotoma izberete N, brez panike<\/p>\n<p>Za voznika je pomembno, da ga ob nenamernem preklopu iz D v N med vo\u017enjo ne zagrabi panika. Pri sodobnem elektri\u010dnem avtomobilu tak\u0161en preklop ni mehansko prestavljanje in sam po sebi ne pomeni nevarnosti za elektromotor, inverter ali reduktor, pojasnjujejo strokovnjaki.\u00a0<\/p>\n<p>Avtomobil bo preprosto prenehal poganjati in regenerativno zavirati. \u010ce se to zgodi med vo\u017enjo, je treba predvsem upo\u0161tevati spremenjeno obna\u0161anje vozila in po potrebi uporabiti obi\u010dajne zavore.<\/p>\n<p>dezurni@styria-media.si<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pri avtomobilu z motorjem z notranjim zgorevanjem marsikdo ve, da prestavljanje v prosti tek med vo\u017enjo pomeni, da&hellip;\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203356,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,82,14229,18253,84,83,50172,62,37,58,60,38,9118],"class_list":["post-203355","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-economic","tag-elektricni-avtomobil","tag-menjalnik","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-prestavljanje","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-voznja"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117156218756158396","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203355","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203355"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203355\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203356"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203355"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203355"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203355"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}