{"id":203439,"date":"2026-08-25T13:54:14","date_gmt":"2026-08-25T13:54:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203439\/"},"modified":"2026-08-25T13:54:14","modified_gmt":"2026-08-25T13:54:14","slug":"poletno-branje-avtofikcija-rtv-slo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203439\/","title":{"rendered":"Poletno branje: Avtofikcija – RTV SLO"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Gostje
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tGostje oddaje so bile Eva Mahkovic, Lara Paukovi\u010d in Jela Kre\u010di\u010d. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Z analizo lastne fiktivnosti, pri kateri avtor ali avtorica sodeluje in jo tudi razkriva: v literarni zvrsti avtofikcija.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Fikcija na podlagi lastnega \u017eivljenja<\/p>\n

Avtofikcija se pojmuje kot zdru\u017eevanje realnosti in fikcije in je zelo priljubljena po svetu in pri slovenskih bralcih, seveda pa tudi pri zalo\u017enikih. Izraz se pravzaprav pojavi \u017ee v poznih 70. letih 20. stoletja, a tedaj \u0161ele kot marketin\u0161ka oznaka romana Fils. Domislil se je je njegov avtor, francoski pisatelj Serge Doubrovsky, v katerega delih se resni\u010dnost in fikcija zlivata do te mere, da se je v starosti spra\u0161eval, ali so njegovi bralci in tudi raziskovalci njegovih del morda pozabili, da je resni\u010dna oseba, in ne le lik v romanih. Vse do danes si literarna teorija \u0161e postavlja vpra\u0161anja o tej literarni obliki, saj sodobnim piscem daje popolno svobodo oblikovanja zgodb in romanov na podlagi lastnega \u017eivljenja in s tem seveda slogovno in tudi \u017eanrsko pestrost. Nekateri temeljni elementi pa so se doslej izrisali dovolj jasno, da \u2013 sicer v precej raznolikih razli\u010dicah \u2013 orisujejo zna\u010dilnosti avtofikcije.<\/p>\n

Po Doubrovskem so dogodki, ki se dogajajo avtorju in obenem protagonistu avtofikcije, lahko povsem fiktivni, ob tem pa je zna\u010dilen, celo obvezen, tudi samoanaliti\u010dni raziskovalni proces. Druga\u010den je pristop, ki daje v tem \u017eanru prostor, obliko in vsebino fantazijam, iluzijam, kulturnim podobam, pisateljevim ambicijam, s tem pa polje avtofikcije razpira za veliko razli\u010dnih hibridnih besedil, v katerih je lahko pomembnej\u0161a ali avtobiografija ali fikcija. Bolj zavezujo\u010d je tretji pristop, ki avtofikcijo postavlja bli\u017ee avtobiografiji in jo zavezuje k odkritemu referen\u010dnemu paktu branja, ta pa bralcu obljublja, tako reko\u010d jam\u010di, verodostojnost podatkov. Nadaljnji nepogre\u0161ljivi elementi avtofikcije so ustvarjalna inovativnost v slogu in v kompoziciji, razpoznaven avtorski glas in avtorjev oziroma avtori\u010din notranji svet.<\/p>\n

V svojih najbolj\u0161ih izrazih je avtofikcija pripoved posameznikov, ki se zavedajo svojega mesta v dru\u017ebeni reprodukciji in skozi lastno zgodbo analizirajo svoje dru\u017ebeno okolje, s tem pa poudarjajo kolektivno naravo svoje subjektivnosti. Marsikdaj razgaljujo\u010de in zahtevno ustvarjalno delo. Med tujimi sodobnimi avtorji in posebej avtoricami so Annie Ernaux, Rachel Cusk, Sheila Heti, Chlo\u00e9 Delaume, pa Edouard Louis, Didier Eribon, Ben Lerner, Karl Ove Knausgard, Philip Roth \u2026 in seznam pomembnih avtorjev sega dale\u010d proti za\u010detkom 20. stoletja in dlje v preteklost \u2026<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Eva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEva Mahkovic. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Avtofikcija v slovenski izvirni literaturi <\/p>\n

Z gostjami, Evo Mahkovic, pisateljico, dramaturginjo in predavateljico dramskega pisanja na Akademiji za gledali\u0161\u010de, radio, film in televizijo, Laro Paukovi\u010d, urednico, pisateljico in novinarko ter Jelo Kre\u010di\u010d, filozofinjo, pisateljico, raziskovalko in predavateljico na ve\u010d fakultetah Univerze v Ljubljani, se v tokratni oddaji voditeljica Nina Cijan pogovarja o zvrsti avtofikcija in slovenskih delih v tem \u017eanru.<\/p>\n

“Avtofikcija me je pritegnila, ko je na Fabuli gostovala Rachel Cusk, katere trilogija Obrisi je nedvomno avtofikcija,” pravi Lara Paukovi\u010d, ki ta \u017eanr raziskuje v svoji doktorski disertaciji in je tudi sama avtorica avtofikcije. Najbolj izmuzljivo je po njenem mnenju razmerje med avtobiografskim romanom in avtofikcijo, ker tudi veliko teoretikov ta pojma ena\u010di ali pa avtofikcijo uvr\u0161\u010da med avtobiografske romane moderne dobe oziroma med fikcijsko avtobiografijo. “Vendar so avtobiografski romani glede zgodbe bolj linearni,” pravi, “dober primer je delo Belo se pere na devetdeset.”<\/p>\n

Medtem ko imajo prvine avtofikcije nekatera dela Jedrt Male\u017ei\u010d, se roman Dijane Matkovi\u0107 Zakaj ne pi\u0161em in potopisna romana Jakoba Kende Apala\u0161ka pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike ter Transverzala \u017ee nedvomno uvr\u0161\u010dajo v \u017eanr avtofikcije. Tako reko\u010d reprezentativno za ta \u017eanr pa je delo Eve Mahkovic Toxic.<\/p>\n

“Zelo so mi blizu hibridni \u017eanri, ker se pri svojem pisanju ne \u017eelim preve\u010d omejevati pri formi oziroma mi je celo v izziv, da formo \u010dim bolj raziskujem. Intuitivno ravnam glede tega, kako se knjiga oblikuje, in to se zgodi nekako kar samo po sebi,” pravi Eva Mahkovic in doda: “Forma, ki v tistem trenutku najbolj omogo\u010da moj izraz, je tista prava. In tega se moram dr\u017eati.” Svojo literarno podobo oblikuje skozi svoje ob\u010dutke, spreminjanje, boj in svojo resnico, mestoma gre pri tem tudi za konkreten kontekst lastnega \u017eivljenja. Pri tem vpleta tudi fikcijo, magi\u010dni realizem, spreminja \u017eanr, slog \u2013 z zavedanjem, da gre pri tem za performiranje. “A to pa\u010d po\u010dnemo vsi, ves \u010das, v vseh kontekstih, in to neulovljivost identitete posku\u0161am raziskovati.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Jela
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tJela Kre\u010di\u010d in voditeljica Nina Cijan. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

Jela Kre\u010di\u010d pa meni, da se morda le iz marketi\u0161kega vidika zdi, da gre za introspekcijo v neko osebo, vendar ta literatura razpira tudi izredno pomembne teme, \u0161e posebej pri avtoricah, ki so ustvarile prostor za pogovor o tem, kako biti \u017eenska, mlada \u017eenska, \u017eenska v kapitalizmu prav skozi avtofikcijo. Obrat k tej individualnosti je pravzaprav plod neoliberalnega kapitalizma, ki promovira posameznikov ego in anga\u017ema v \u017eivljenjskih (ne)uspehih, vendar na ozadju postopnega razkroja socialne infrastrukture in socialne dr\u017eave. To, kar naj bi bila osvoboditev jaza, se sprevra\u010da v situacijo radikalne negotovosti predvsem za mlado generacijo, na primer glede podnebnih sprememb, o \u010demer pi\u0161e v svoji zadnji knjigi Eva Mahkovic. Vendar pa je jaz ostal tudi eden zadnjih teritorijev, kjer \u0161e imamo kakr\u0161nokoli besedo oziroma nadzor. Tako pravi, da “fikcija, dobra fikcija, vklju\u010dno z avtofikcijo, vedno ustvari neko svojo domeno resnice, ki je na neki na\u010din lahko veliko bolj resni\u010dna kakor realnost sama, ki je vedno ideolo\u0161ko mediirana. \u0160ele fikcija lahko intervenira v to realnost, s tem, da izpostavi neko temo, definira problem, poka\u017ee, da obstaja \u0161e drug svet, ne samo ta, v katerem \u017eivimo. V umetnosti je fikcija na visoki ravni,\u00ab pravi, “a treba se je boriti za bolj\u0161o fikcijo, za bolj\u0161o naracijo v politiki.”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Eva
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tEva Mahkovic in Lara Paukovi\u010d. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona<\/p>\n

In \u0161e notica o dveh vrhunskih, malce starej\u0161ih slovenskih literarnih delih, ki ju lahko uvrstimo v \u017eanr avtofikcije. To sta (avtobiografski) roman Nedeljke Pirjevec Zaznamovana in roman slovenskega predhodnika tega \u017eanrskega pristopa, Lojzeta Kova\u010di\u010da, Kristalni \u010das. Zanj je leta 1991 prejel \u010disto prvo nagrado kresnik.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLara Paukovi\u010d: “Termin ‘avtofikcija’ trenutno in to vse bolj pogosto uporabljata samo literarna kritika in zalo\u017eni\u0161tvo”<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tPoletno branje za poletne dni<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPoletno branje je oddaja, namenjena spodbujanju bralnih navad, poglobljenemu razmisleku o prebranem ter promociji branja med \u0161ir\u0161o javnostjo. Gre za cikel osmih tematsko zasnovanih oddaj, v katerih bo posamezna knjiga izhodi\u0161\u010de za \u0161ir\u0161i pogovor. Trije gostje bodo izbrano temo osvetlili vsak s svojega zornega kota ter ponudili razli\u010dne poglede in bralske izku\u0161nje. Med izpostavljenimi vsebinami bodo lahkotnej\u0161e poletne teme, med drugim kriminalke, ljubezenski in biografski romani, kratke zgodbe ter druga zanimiva poletna branja, ki bodo gledalce spodbudila, da tudi sami pose\u017eejo po knjigi.S ciklom oddaj Poletno branje \u017eelimo gledalcem ponuditi \u0161irok tematski razpon knji\u017enih \u017eanrov in literarnih oblik ter jih s priporo\u010dili za poletno branje spodbuditi k odkrivanju novih knjig in predvsem k u\u017eivanju v branju.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAvtofikcija<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Gostje oddaje so bile Eva Mahkovic, Lara Paukovi\u010d in Jela Kre\u010di\u010d. Foto: Televizija Slovenija, zajem zaslona Spremljajte RTVSLO.si…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203440,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[11148,39618,114,50186,11083,62,37,58,60,38,115,6182],"class_list":["post-203439","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-avtobiografija","tag-avtofikcija","tag-entertainment","tag-fikcija","tag-identiteta","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zabava","tag-zenska"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117156490312614960","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203439","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203439"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203439\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203440"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203439"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203439"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203439"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}