{"id":203495,"date":"2026-08-25T14:40:07","date_gmt":"2026-08-25T14:40:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203495\/"},"modified":"2026-08-25T14:40:07","modified_gmt":"2026-08-25T14:40:07","slug":"referendum-o-rtv-prispevku-tudi-ce-ga-ukinejo-ga-bomo-placevali","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203495\/","title":{"rendered":"Referendum o RTV prispevku: Tudi \u010de ga ukinejo, ga bomo pla\u010devali"},"content":{"rendered":"

Predlagatelji pravijo, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve RTV in da je treba poiskati nov model. Koalicijske stranke pa opozarjajo, da bo treba RTV v vsakem primeru financirati in da bi prenos financiranja v dr\u017eavni prora\u010dun lahko pove\u010dal odvisnost javnega servisa od vsakokratne politi\u010dne oblasti.<\/p>\n

V nadaljevanju preberite<\/p>\n

Poslanci danes o razpisu treh referendumov
\nPredlaga jih koalicija z Resnico
\nUkinitev RTV prispevka: kdo bo financiral javno televizijo?<\/p>\n

Poslanci na dana\u0161nji seji, zaradi katere so morali pred\u010dasno kon\u010dati dopust, razpravljajo o razpisu o treh posvetovalnih\u00a0referendumih, ki jih predlaga koalicija z Resnico. Razpravo o referendumu glede odvzema pravice <\/a>dr\u017eavljanom iz tretjih dr\u017eav so \u017ee opravili. Razprava se je vrtela ve\u010dinoma okoli pravne situacije, ki je nastala, koalicija z Resnico sku\u0161a izpeljati posvetovalni referendum na to temo, medtem pa je zakon \u017ee sprejela.<\/p>\n

Temu je sledila razprava o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega pla\u010devanja RTV-prispevka.\u00a0<\/p>\n

Referendumsko vpra\u0161anje bi se glasilo: “Ali ste za to, da se ukine obvezno pla\u010devanje prispevka za programe RTV Slovenija?”<\/p>\n

Predlagatelji poudarjajo, da referendum ne pomeni ukinitve RTV Slovenija, temve\u010d zgolj odpravo sedanjega obveznega na\u010dina financiranja. Po njihovem bi bilo treba nato urediti nov, stabilen na\u010din financiranja javnega servisa.<\/p>\n

\"Alenka<\/p>\n

Sa\u0161a Despot<\/p>\n

“O obveznem RTV prispevku naj odlo\u010dajo dr\u017eavljani, saj gre za zakonsko dolo\u010deno finan\u010dno obveznost, ki neposredno zadeva pribli\u017eno 640 tiso\u010d zavezancev,” pravi Alenka Jeraj (SDS). Poudarja, da morajo zavezanci\u00a0prispevek\u00a0pla\u010devati ne glede na to, ali programe RTV spremljajo in kako ocenjujejo njihovo kakovost. Jeraj meni, da je medijsko okolje danes bistveno druga\u010dno kot v \u010dasu, ko je bil vzpostavljen sedanji model financiranja. Ljudje imajo dostop do televizijskih in radijskih programov, spletnih medijev, dru\u017ebenih omre\u017eij in preto\u010dnih platform, zato se po njenem mnenju postavlja vpra\u0161anje, ali je obvezni prispevek \u0161e vedno najbolj pravi\u010den na\u010din financiranja javnega servisa. “Razprava o novem modelu financiranja mora tako odpreti tudi vpra\u0161anja gospodarne in pregledne porabe javnih sredstev, odgovornosti vodstva za poslovanje, racionalizacije organizacije, prilagajanja tehnolo\u0161kim spremembam in u\u010dinkovitosti in kakovosti storitev,” pravi Jeraj.<\/p>\n

Posvetovalni referendum o zakonu, ki je \u017ee v parlamentarni razpravi<\/p>\n

Tudi zakon o ukinitvi prispevka RTV je \u017ee v parlamentarni proceduri, na podlagi 17.671 overjenih podpisov volivcev,\u00a0v dr\u017eavni zbor vlo\u017eila Resnica, preden je postala parlamentarna stranka. Mati\u010dni odbor bi moral odpreti razpravo na to temo 2. septembra. Da bi se izognili situaciji, ko bi tudi v tem primeru o \u017ee sprejetem zakonu odlo\u010dali na posvetovalnem\u00a0referendumu, je predsednik Resnice\u00a0Zoran Stevanovi\u0107 zahteval prestavitev obravnave o zakonu na obdobje po referendumu.\u00a0O morebitni ukinitvi prispevka bi tako odlo\u010dali volivci, vendar njihov glas na posvetovalnem referendumu pravno ne bi bil zavezujo\u010d. Njegova te\u017ea bi bila predvsem politi\u010dna.<\/p>\n

\"Zoran<\/p>\n

Sa\u0161a Despot<\/p>\n

Stevanovi\u0107 je v razpravi poudaril, da po njihovem ne gre za odlo\u010danje o ukinitvi RTV, temve\u010d o tem, ali naj ljudje \u0161e naprej pla\u010dujejo obvezno dajatev. Zavrnil je o\u010ditke,\u00a0da bi referendum pomenil napad na javni medij. Po njegovih besedah je mogo\u010de zagovarjati obstoj javnega servisa in hkrati zahtevati spremembo njegovega financiranja.<\/p>\n

Zakonodajnopravna\u00a0slu\u017eba dr\u017eavnega zbora\u00a0opozarja\u00a0na ustavnopravni pomen stabilnega in predvidljivega financiranja RTV Slovenija. Tak\u0161no financiranje je povezano z institucionalno in programsko avtonomijo RTV, ki je varovana v okviru 39. \u010dlena ustave.<\/p>\n

\"Robert<\/p>\n

Profimedia<\/p>\n

Golob: Zagotavljati bomo morali enak denar<\/p>\n

“Ukinitev RTV prispevka pomeni konec javnega radia in televizije, kot jih poznamo danes, okoli tega ni nobenega dvoma,” pravi predsednik Svobode Robert Golob.\u00a0Poudaril je pomen javnega servisa za svobodo obve\u0161\u010danja, kulturo, \u0161port in druge vsebine, ki jih komercialni mediji ne zagotavljajo v enakem obsegu. Poudaril je tudi, da bodo davkopla\u010devalci po ukinitvi prispevka sredstva za RTV morali \u0161e vedno zagotoviti, le iz drugega vira.\u00a0“Enak denar bomo morali zagotavljati, samo skozi prora\u010dun, torej ali bomo vzeli nekje drugje ali pa bomo povi\u0161ali davke. Ker ne gre druga\u010de.”<\/p>\n

SD in Levica:\u00a0prenos v prora\u010dun bi pove\u010dal politi\u010dno odvisnost<\/p>\n

Da\u00a0ukinitev prispevka ne bi odpravila stro\u0161ka financiranja RTV,\u00a0temve\u010d bi ga\u00a0prenesli\u00a0na\u00a0\u00a0dr\u017eavni prora\u010dun, je opozoril tudi Darko Rataj (SD). S tem bi o vi\u0161ini sredstev vsako leto odlo\u010dala aktualna parlamentarna ve\u010dina, kar bi vodilo v\u00a0ve\u010djo politi\u010dno odvisnost RTV. “To pomeni, da bi v vi\u0161ini sredstev vsako leto odlo\u010dala aktualna parlamentarna ve\u010dina.\u00a0S tem bi financiranje javnega medija postalo manj stabilno, manj predvidljivo ter bistveno bolj odvisno od dnevno politi\u010dnih odlo\u010ditev,”pravi Rataj.\u00a0<\/p>\n

Asta Vre\u010dko iz Levice je\u00a0RTV je opisala kot bistveno \u0161ir\u0161o institucijo od televizijskega informativnega programa: poleg radia in televizije zagotavlja kulturne, izobra\u017eevalne, \u0161portne, manj\u0161inske in druge vsebine ter skrbi za arhiv slovenske avdiovizualne dedi\u0161\u010dine. “\u017delja po ukinitvi RTV prispevka je le korak v smer popolne razgradnje RTV Slovenija,” pravi Vre\u010dko. Glede nove oblike financiranja pa: “Kaj pa je financiranje iz prora\u010duna? A to ni denar davkopla\u010devalcev, denar vseh?”<\/p>\n

\"Luka<\/p>\n

Sa\u0161a Despot<\/p>\n

NSi, SLS in Fokus: sedanji model ni edini mo\u017een<\/p>\n

Marjeta \u0160mid iz\u00a0NSi, SLS in Fokus je opozorila, da je sedanji RTV-prispevek pav\u0161alna obveznost, ki enako bremeni gospodinjstva z razli\u010dnimi dohodki. Kot primer druga\u010dne ureditve je navedla \u0160vedsko in Finsko, kjer se javni medij financira prek dav\u010dnega sistema, vezanega na dohodek. Po njenem poseben RTV-prispevek sam po sebi ne zagotavlja neodvisnosti RTV. To naj bi zagotavljali predvsem uredni\u0161ka avtonomija, zakonske varovalke, transparentno upravljanje in stabilno financiranje.<\/p>\n

Ustavno sodi\u0161\u010de je povedalo, da je prispevek nujen ukrep za zagotavljanje avtonomije RTVS in za prepre\u010devanje politi\u010dnih in gospodarskih vplivov na vsebino. “Ne gre za vpra\u0161anje zaupanja eni ali drugi, vladi ali oblasti, \u010deprav imamo v samovolji vsakokratne oblasti na primeru financiranja STA iz preteklosti \u017ee izku\u0161nje,” pravi poslanec SD Darko Rataj. “Gre za sistemsko ureditev, ki mora veljati ne glede na to, kdo ima ve\u010dino v DZ.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Predlagatelji pravijo, da ukinitev prispevka ne pomeni ukinitve RTV in da je treba poiskati nov model. Koalicijske stranke…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203496,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[4346,32,35,31,34,36,1079,419,7800,37,38,33,4314],"class_list":["post-203495","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-financiranje","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-poslanci","tag-referendum","tag-rtv-prispevek","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories","tag-ukinitev"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117156670890271842","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203495"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203495\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203496"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}