{"id":203769,"date":"2026-08-25T18:53:07","date_gmt":"2026-08-25T18:53:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203769\/"},"modified":"2026-08-25T18:53:07","modified_gmt":"2026-08-25T18:53:07","slug":"kako-je-videti-pot-goriva-od-tankerja-do-jeklenih-konjickov-foto","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/203769\/","title":{"rendered":"Kako je videti pot goriva od tankerja do jeklenih konji\u010dkov #foto"},"content":{"rendered":"

Na prvi pogled se zdi preprosto: zapeljemo na bencinski servis, nato\u010dimo gorivo in odpeljemo. A pot litra dizla ali bencina do rezervoarja avtomobila se za\u010dne precej prej. Kaj se torej dogaja v ozadju, preden gorivo iz tankerja pride do na\u0161ega avtomobila?<\/p>\n

Energetska varnost ni ve\u010d samoumevna <\/p>\n

“Geopoliti\u010dne razmere so zaostrene in danes te\u017eko re\u010demo, da je energetska varnost Slovenije samoumevna,”\u00a0je povedal \u010dlan uprave Petrola Metod Podkri\u017enik, odgovoren za prodajo poslovnim strankam in javnemu sektorju, energente ter investicije in vzdr\u017eevanje.\u00a0<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Petrol s svojo strate\u0161ko kriti\u010dno skladi\u0161\u010dno infrastrukturo, znanjem, ljudmi in procesi zagotavlja varnost in zanesljivost oskrbe gospodarstva, ljudi in dr\u017eave,” je poudaril.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Za zanesljivo oskrbo z gorivi je po njegovih besedah potreben kompleksen sistem infrastrukture, logistike, na\u010drtovanja in predvsem ljudi, ki skrbijo, da deluje brez prekinitev.\u00a0<\/p>\n

\u010ceprav se Evropa usmerja v zeleni prehod, bodo naftni derivati po njegovih besedah \u0161e nekaj \u010dasa pomemben del energetske oskrbe dr\u017eave, gospodarstva in prebivalstva. Petrol ima pri tem dodatno odgovornost kot del kriti\u010dne infrastrukture dr\u017eave.<\/p>\n

Njegova vloga se za\u010dne pri dobaviteljih in skladi\u0161\u010denju, nato pa se nadaljuje z distribucijo goriv do prodajnih mest in drugih uporabnikov.<\/p>\n

Dru\u017eba letno sprejme okoli sto tankerjev: “Nikoli nismo ostali brez derivatov”<\/p>\n

Pribli\u017eno 88 odstotkov goriv, ki jih skupina Petrol pripelje v Slovenijo in na druge trge, pride po morju. To pomeni okoli sto tankerjev na leto, je pojasnil Toma\u017e Slavec, izvr\u0161ni direktor za nabavo in trgovanje z gorivi.\u00a0Glavna vstopna to\u010dka je Luka Koper, kjer ima Petrol lasten privez. Poleg Kopra tankerje sprejemajo \u0161e na terminalih v Zadru in Plo\u010dah.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Ta privez ni klju\u010den le za Petrol, ampak tudi za strate\u0161ko oskrbo dr\u017eave,” je poudaril Slavec. “Dni, ko je na\u0161 privez v Luki Koper nezaseden, je izredno malo,” je povedal.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

S prihodom tankerja v koprsko pristani\u0161\u010de se mednarodna oskrbovalna veriga pove\u017ee s slovenskim distribucijskim sistemom. Tankerji lahko pripeljejo do pribli\u017eno 40 tiso\u010d ton goriva, pretovor na koprskem terminalu pa dosega okoli 30 tiso\u010d ton na dan. Pretovor tankerja praviloma traja pribli\u017eno dva dneva.<\/p>\n

Vsak tanker pred sprejemom preverijo<\/p>\n

Preden gorivo za\u010dne svojo pot v slovensko skladi\u0161\u010de, ga je treba preveriti. Po Slav\u010devih besedah noben tanker ne za\u010dne raztovarjati goriva, dokler ni to predhodno preverjeno.\u00a0Vzorce lahko odvzamejo \u017ee na morju, nato pa jih analizirajo v mednarodno akreditiranih laboratorijih. \u010ce gorivo ne ustreza dogovorjenim specifikacijam, lahko tanker zavrnejo. “Tudi to se je \u017ee zgodilo,”\u00a0je povedal Slavec.<\/p>\n

\"Vsak<\/p>\n

Vsak mesec v povpre\u010dju sprejmejo osem tankerjev.
\n Foto: Luka Pa\u0161i\u010d <\/p>\n

Ko tanker prispe v Luko Koper, gorivo po preverjanju po skoraj tri kilometre dolgem cevovodu pre\u010drpajo do Terminala Instalacija Sermin.<\/p>\n

\"Med<\/p>\n

Med gorivi z 82 odstotki prevladuje dizel.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

\"Terminal<\/p>\n

Foto: Luka Pa\u0161i\u010d <\/p>\n

Od tam se glede na potrebe odpravi naprej \u2013 z avtocisternami ali po \u017eeleznici.<\/p>\n

\"Skladi\u0161\u010dne<\/p>\n

Skladi\u0161\u010dne zmogljivosti so namenjene dizelskemu gorivu, motornim bencinom in ekstra lahkemu kurilnemu olju, na voljo pa so tudi kapacitete za biodizel in aditive.
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Srce sistema je Sermin<\/p>\n

Terminal Instalacija Sermin deluje od leta 1968 in povezuje tri klju\u010dne na\u010dine transporta \u2013 pomorskega, \u017eelezni\u0161kega in cestnega.<\/p>\n

“Logistika ni zgolj podporna funkcija v podjetju, ampak osnova za stabilno in zanesljivo oskrbo Slovenije z gorivi. Zagotavlja energetsko odpornost,”\u00a0je poudaril Rok Cizej, izvr\u0161ni direktor logistike v dru\u017ebi.\u00a0<\/p>\n

\"Rok<\/p>\n

Rok Cizej
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Terminal ima 23 rezervoarjev s skupno zmogljivostjo do 480 tiso\u010d kubi\u010dnih metrov in ve\u010d kot 23 kilometrov cevovodov. Letno lahko pretovori do 3,2 milijona kubi\u010dnih metrov goriva.\u00a0Dnevno lahko nalo\u017eijo pribli\u017eno 350 avtocistern in od \u0161tiri do \u0161est vlakovnih kompozicij.<\/p>\n

\"Terminal<\/p>\n

Terminal deluje 24 ur na dan, vse dni v tednu.\u00a0
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Za varnost na terminalu skrbijo ve\u010dplastni sistemi. <\/p>\n

\"Valdi<\/p>\n

Valdi Jakac
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Valdi Jakac, vodja upravljanja pomorskih in re\u010dnih naftnih skladi\u0161\u010d, je pojasnil, da imajo novej\u0161i rezervoarji dvojno steno, starej\u0161i pa dvojno dno in plavajo\u010do streho.<\/p>\n

Za ga\u0161enje in hlajenje so name\u0161\u010deni avtomatizirani sistemi, terminal pa ima tudi lastne agregate, zato lahko ob izpadu elektrike nadaljuje delovanje.\u00a0Pri nalaganju goriva v tovornjake in vagone zajemajo tudi hlape, ki nastajajo pri pretakanju, in jih nato v posebnem procesu predelajo nazaj v gorivo.<\/p>\n

Iz rezervoarja v cisterno, nato na servis<\/p>\n

Ko je gorivo v skladi\u0161\u010du, se njegova pot \u0161e zdale\u010d ne kon\u010da. Glede na potrebe ga iz Sermina z avtocisternami in \u017eeleznico distribuirajo po Sloveniji, med drugim do celinskih skladi\u0161\u010d v Ra\u010dah in Zalogu, nato pa do prodajnih mest in drugih uporabnikov. Skupina Petrol ima skupaj deset skladi\u0161\u010d naftnih derivatov. V Sloveniji upravlja pet skladi\u0161\u010d, \u0161tiri so v njeni lasti, eno pa je v lasti Zavoda za blagovne rezerve.<\/p>\n

\"Terminal<\/p>\n

Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Na koncu poti je prodajno mesto. Petrol ima v Sloveniji 317 prodajnih mest, kjer gorivo iz velikih rezervoarjev pod zemljo nazadnje pristane v avtomobilih, tovornjakih, traktorjih in drugih vozilih.\u00a0<\/p>\n

Marca se je pokazalo, kako hitro se lahko sistem obremeni<\/p>\n

Prav pri zadnjem delu poti se je marca pokazalo, kako pomembna je logistika. Ob napovedanih podra\u017eitvah, \u0161pekulativnih nakupih in za\u010detku kmetijske sezone je povpra\u0161evanje po gorivu mo\u010dno posko\u010dilo. <\/a>\u0160tevilni vozniki na bencinskih servisih so naleteli na prazne rezervoarje ali omejitve pri to\u010denju. Takrat je Petrol zagotavljal, da goriva v skladi\u0161\u010dih ni primanjkovalo, te\u017eave pa je pripisal sunkovitemu pove\u010danju povpra\u0161evanja, ki je preseglo razpolo\u017eljive logisti\u010dne zmogljivosti. Uprava je hkrati odlo\u010dno zavrnila o\u010ditke, da bi Petrol namerno zaviral dostavo goriva na svoja prodajna mesta.<\/p>\n

Na Petrolovih avtocestnih servisih je bila prodaja takrat kar 330 odstotkov obi\u010dajne ravni, prodaja kurilnega olja pa je dosegla od 500- do 600-odstotno raven. V enem dnevu so v Petrolovo maloprodajno mre\u017eo dostavili 230 velikih avtocistern oziroma pribli\u017eno 7,5 milijona litrov goriva, je pojasnil Rok Cizej.<\/p>\n

\"\"<\/p>\n

“Nih\u010de ne more tak\u0161nega velikega povpra\u0161evanja napovedati vnaprej. Imamo fiksno \u0161tevilo namenskih avtocistern, zato smo tisto, kar imamo, maksimalno vrteli,”\u00a0je dejal Cizej.\u00a0
\n Foto: Ana Kova\u010d <\/p>\n

Po njegovih besedah je Petrol v nekaj dneh prodal celotno koli\u010dino kurilnega olja, ki je bila sprva predvidena za precej dalj\u0161e obdobje. Pove\u010dano povpra\u0161evanje je zato mo\u010dno obremenilo transportne zmogljivosti, saj je bilo treba iste avtocisterne uporabljati za dostavo kurilnega olja, dizla in bencina, vozniki pa morajo imeti tudi predpisane po\u010ditke.<\/p>\n

Ob tem je poudaril, da goriva v skladi\u0161\u010du Sermin ni zmanjkalo. Te\u017eava je bila predvsem v tem, kako hitro ga je bilo mogo\u010de ob izjemnem skoku povpra\u0161evanja dostaviti do posameznih prodajnih mest.\u00a0Za ve\u010djo odpornost sistema so \u017ee od pandemije naprej\u00a0vzpostavili 24-urno oskrbo, pri kateri na posamezni avtocisterni izmeni\u010dno dela ve\u010d voznikov. Vozila lahko tako prakti\u010dno neprekinjeno opravljajo prevoze.<\/p>\n

V Sloveniji imajo za ta namen ve\u010d kot 20 velikih avtocistern, 135 prodajnih mest pa so prilagodili tako, da je mogo\u010de gorivo dostaviti tudi pono\u010di, ko je servis zaprt.<\/p>\n

Dobave niso odvisne od enega samega dobavitelja<\/p>\n

Pomemben del varnosti oskrbe je tudi razpr\u0161enost dobav. Petrol se pri oskrbi ne zana\u0161a na enega samega dobavitelja, temve\u010d dobave zagotavlja prek mednarodnih razpisov in ve\u010d preverjenih partnerjev. Na oskrbovalno verigo sicer vplivajo \u0161tevilni dejavniki \u2013 od geopoliti\u010dnih razmer in razpolo\u017eljivosti dobav do omejitev v pristani\u0161\u010dih, cenovnih gibanj in zmogljivosti skladi\u0161\u010d. Tankerje je treba zaradi logisti\u010dnega na\u010drtovanja praviloma nominirati \u017ee ve\u010d tednov pred prihodom.<\/p>\n

“Kljub nihanjem na trgih, ki smo ji pri\u010da v zadnjih letih, v Petrolu letos nikoli nismo ostali brez derivatov na skladi\u0161\u010du Sermin oziroma v Luki Koper,”\u00a0je poudaril tudi Slavec.\u00a0<\/p>\n

Kaj bo z gorivi v prihodnje?<\/p>\n

\u010ceprav se Evropa usmerja v zeleni prehod, bodo naftni derivati \u0161e nekaj \u010dasa ostali pomemben del energetske oskrbe. Slavec je opozoril na vse ve\u010dji pomen biogoriv. Evropske zahteve se pove\u010dujejo, pri nekaterih vrstah pa je ponudba ustreznih koli\u010din in kakovosti \u0161e omejena. Zagotavljanje zadostnih koli\u010din biogoriv bo zato po njegovih besedah eden od pomembnej\u0161ih izzivov za nabavo v prihodnjih letih.<\/p>\n

Negotove ostajajo tudi cene. V Petrolu trenutno spremljajo napovedi trga, ki ka\u017eejo na postopno zni\u017eevanje cen do konca leta, vendar lahko geopoliti\u010dne razmere, predvsem dogajanje na Bli\u017enjem vzhodu, pri\u010dakovanja hitro spremenijo. “Z enim stavkom \u2013 zelo nepredvidljivo,”\u00a0je ocenil Slavec.\u00a0<\/p>\n

Petrol ima v Sloveniji 317 prodajnih mest in 3.098 zaposlenih. Po podatkih Bizija je v 2025 <\/a>ustvaril 4.120 milijonov evrov \u010distih prihodkov od prodaje in 173 milijonov evrov dobi\u010dka. Skupina Petrol je lani na razli\u010dnih trgih prodala 4,1 milijona ton goriv in derivatov, od tega 1,5 milijona ton v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Na prvi pogled se zdi preprosto: zapeljemo na bencinski servis, nato\u010dimo gorivo in odpeljemo. A pot litra dizla…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":203770,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[2044,81,1622,82,2173,2043,6352,84,83,62,37,58,60,38],"class_list":["post-203769","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-bencin","tag-business","tag-dizel","tag-economic","tag-gorivo","tag-kurilno-olje","tag-petrol","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117157665871856843","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203769","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=203769"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/203769\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/203770"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=203769"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=203769"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=203769"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}