![\"V](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3709386.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\nV \u010detrtek, 27. avgusta, bo Ljubljana Festival v Cankarjevem domu gostil \u0161panskega dirigenta Josepa Vicenta in Simfoni\u010dni orkester Avditorija Alicante ADDA. Ve\u010der bo povezal tri velika dela simfoni\u010dnega repertoarja \u2013 Saint-Sa\u00ebnsov Koncert za violon\u010delo, Beethovnov Violinski koncert in \u010cetrto simfonijo \u010cajkovskega \u2013, kot solista pa bosta nastopila legendarni violinist Pinchas Zukerman in violon\u010delist Enrico Dindo. Vicent je umetnik, ki se ne ozira veliko na meje med glasbenimi in drugimi umetni\u0161kimi svetovi, njegova umetni\u0161ka radovednost pa je izoblikovala prepoznaven pogled na glasbo, ki se ne kon\u010da na odru in ne potrebuje meja.<\/p>\n
V Ljubljano se vra\u010date skoraj kot stari znanec \u2013 z mestom in Ljubljana Festivalom ste povezani \u017ee vrsto let. Kaj je tisto, kar imate v Ljubljani zares radi \u2013 morda kak\u0161en kraj, okus, navado ali trenutek, ki ga vedno znova povezujete s tem mestom?<\/p>\n
Ljubljana je postopoma postala del moje osebne in umetni\u0161ke geografije. Ne prihajam ve\u010d z ob\u010dutkom, da obiskujem neko mesto, ampak se vra\u010dam na kraj, kjer se je odvijal pomemben del mojega glasbenega \u017eivljenja. Z Ljubljana Festivalom \u010dutim pristno povezanost in zelo cenim zaupanje ter spodbudo njegovega umetni\u0161kega direktorja Darka Brleka. Najbolj mi je v\u0161e\u010d posebna mera Ljubljane. Ima kulturno \u017eivahnost velike evropske prestolnice, hkrati pa ohranja redko intimnost. Rad se sprehajam ob Ljubljanici, opazujem \u017eivljenje ob reki, se ustavim na kavi in ob\u010dutim, da ritem mesta \u0161e vedno pu\u0161\u010da prostor za pogovor, razmislek in \u010dlove\u0161ki stik. Med Festivalom pa je tudi \u010dudovit trenutek, ko za\u010dne uga\u0161ati dnevna svetloba in se zdi, kot da se mesto pripravlja na glasbo. Predvsem pa Ljubljano povezujem z njenimi ljudmi in ob\u010dinstvom. Tukaj je veliko radovednosti, pa tudi izjemna sposobnost poslu\u0161anja. Z leti so se profesionalni odnosi razvili v zaupanje in prijateljstvo. Morda je prav to trenutek, ko mesto preneha biti zgolj cilj potovanja in postane del va\u0161ega \u017eivljenja.<\/p>\n
ADDA Simf\u00f2nica, ki ste jo pomagali oblikovati v prepoznavno umetni\u0161ko osebnost, odra\u017ea nekaj va\u0161ega zna\u010daja. Kaj je tisto, za kar bi si \u017eeleli, da bi ljudje po nekaj taktih prepoznali kot zvok \u00bbva\u0161ega\u00ab orkestra?<\/p>\n
\u017delel bi si, da prepoznajo orkester, ki je popolnoma \u017eiv. Identitete orkestra ni mogo\u010de skr\u010diti na dolo\u010deno barvo ali tehni\u010dno kakovost. Raste iz skupnega na\u010dina dihanja, poslu\u0161anja in odzivanja. Z ADDA Simf\u00f2nico si prizadevamo za zvok, ki zdru\u017euje transparentnost in intenzivnost, pro\u017enost in natan\u010dnost \u2013 dolo\u010deno sredozemsko svetlobo skupaj s strukturno disciplino, ki jo zahteva veliki simfoni\u010dni repertoar. Morda bi si najbolj \u017eelel, da bi ljudje v ADDA Simf\u00f2nici prepoznali velikodu\u0161nost: zvok, ki se\u017ee do ob\u010dinstva, neposredno komunicira in se ne boji \u010dustev. Tehnika je nepogre\u0161ljiva, vendar je \u0161ele za\u010detek. Pravi cilj je, da poslu\u0161alec za\u010duti, da se v tistem trenutku dogaja nekaj nujnega \u2013 in da se ne bo nikoli ve\u010d zgodilo povsem na enak na\u010din.<\/p>\n
<\/p>\n
V Ljubljani bo dirigiral tri velika simfoni\u010dna dela. FOTO: Osebni Arhiv<\/p>\n
Na Ljubljana Festival prihajate s programom, ki zdru\u017euje tri zelo razli\u010dne svetove: neposredno dramati\u010dnost Saint-Sa\u00ebnsa, notranjo \u0161irino Beethovna in \u010cajkovskega, ki v \u010cetrti simfoniji tako mo\u010dno odpre temo usode. Kaj je tista nevidna nit, ki lahko pove\u017ee tako razli\u010dne skladatelje?<\/p>\n
Nevidna nit je na\u0161e soo\u010danje s silami, ki so ve\u010dje od nas: z \u017eeljo, lepoto, konfliktom, svobodo in usodo. Saint-Sa\u00ebns nam ponuja neposrednost, gledali\u0161ki instinkt in izjemno jasnost geste. Beethoven koncert spremeni v velik duhovni prostor, v katerem mo\u010d ne izhaja iz razkazovanja, temve\u010d iz poslu\u0161anja in notranjega ravnovesja. \u010cetrta simfonija \u010cajkovskega se z usodo soo\u010di neposredno, skoraj fizi\u010dno, hkrati pa razkriva izjemen \u010dlove\u0161ki impulz, da se upiramo, ljubimo in vztrajamo pri \u017eivljenju. Moja naloga dirigenta je razumeti in povezati \u010dustveno arhitekturo celotnega ve\u010dera. Eno delo mora pustiti odprta vrata, skozi katera lahko vstopi naslednje. Ko se to zgodi, ob\u010dinstvo ne do\u017eivi treh nepovezanih skladb, temve\u010d tri poglede na isto temeljno potovanje. Glasbeni jeziki se spreminjajo, \u010dlove\u0161ko vpra\u0161anje pa ostaja.<\/p>\n
Pri Beethovnovem Violinskem koncertu je virtuoznost skoraj nenavadno zadr\u017eana. Ko delate z velikim solistom, kot je Pinchas Zukerman, se dirigentska vloga spremeni \u2013 ne gre ve\u010d za to, da bi glasbeniku pokazali pot, ampak da jo skupaj najdeta. Kaj se morate kot dirigent nau\u010diti, da znate velikemu umetniku v pravem trenutku tudi slediti?<\/p>\n
Dirigent mora najprej razumeti, da vodenje ni isto kot nadzor. Pri velikem umetniku, kot je Pinchas Zukerman, sledenje nikoli ni pasivno; je izjemno aktivna oblika poslu\u0161anja. Umetnik njegovega kova v vsako frazo ne prina\u0161a le mojstrstva in izku\u0161enj, temve\u010d vse \u017eivljenje glasbenega razmi\u0161ljanja. Moja odgovornost je razumeti smer tega razmi\u0161ljanja, dihati z njim in ustvariti pogoje, v katerih lahko orkester naravno sodeluje. V\u010dasih vodim, v\u010dasih spremljam, v\u010dasih pa je najpomembnej\u0161e, da glasbeni ideji dam \u010das in prostor, ki ju potrebuje. Beethovnov koncert zahteva prav tak\u0161no zaupanje. Njegova veli\u010dina ni v zunanji virtuoznosti, temve\u010d v plemenitosti, potrpe\u017eljivosti in skrivnostnem dialogu med solistom in orkestrom. Delo s Pinchasom je dialog, ki ga oblikujejo izku\u0161nje, instinkt in medsebojno spo\u0161tovanje.<\/p>\n
O \u010cajkovskem pogosto govorimo skozi njegovo dramati\u010dnost, bole\u010dino in idejo usode, vendar je v njegovi glasbi tudi neverjetna \u017eivljenjska sila. Kako se je z leti spremenil va\u0161 odnos do njega \u2013 ali danes v njegovi glasbi sli\u0161ite kaj, \u010desar kot mlaj\u0161i dirigent \u0161e niste mogli?<\/p>\n
Ko sem bil mlaj\u0161i, me je morda bolj neposredno privla\u010dila \u010dustvena intenzivnost \u010cajkovskega \u2013 strast, tragedija in siloviti vrhunci. S\u010dasoma sem za\u010del razumeti, da je to \u010dustvo tako mo\u010dno prav zato, ker je struktura, ki se skriva za njim, izjemno disciplinirana. Danes veliko jasneje sli\u0161im inteligenco njegovih prehodov, kompleksnost notranjih glasov in na\u010din, kako ohranja napetost skozi ogromne strukture. Njegova glasba nikoli ne sme postati sentimentalna ali samozadovoljna. Zdaj v \u010cajkovskem sli\u0161im tudi ve\u010d \u017eivljenjske sile. Tudi v \u010cetrti simfoniji, kjer se usoda oglasi s tako stra\u0161ljivo mo\u010djo, glasba ne govori zgolj o porazu. V njej je ogromna \u017eelja po \u017eivljenju: ne\u017enost, spomin, fizi\u010dna energija in nazadnje skoraj kljubovalna potrditev \u017eivljenja. \u017divljenje nas u\u010di, da tema in \u017eivljenjska sila nista nasprotji. Pogosto prav na\u0161e najgloblje zavedanje krhkosti povzro\u010di, da za\u010dutimo \u017eivljenje kot nekaj dragocenej\u0161ega. To je nekaj, kar danes v \u010cajkovskem prepoznavam veliko globlje.<\/p>\n
![\"V](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/3709390.width-660.format-webp.webp\")
<\/p>\n
V orkestru vidi mogo\u010dno podobo dru\u017ebe. FOTO: Osebni Arhiv<\/p>\n
Ko pogledate svojo kariero \u2013 od velikih mednarodnih orkestrov in opere do sodobne glasbe, vizualnih projektov, dela z mladimi in projektov, povezanih s kulturo miru \u2013 se zdi, da je glasba za vas vedno pomenila nekaj \u0161ir\u0161ega od samega koncertnega ve\u010dera. \u010cesa vas je glasba po vseh teh letih nau\u010dila o \u010dloveku?<\/p>\n
Glasba me je nau\u010dila, da je poslu\u0161anje ena najvi\u0161jih oblik \u010dlove\u0161ke inteligence \u2013 in morda tudi ena najvi\u0161jih oblik ljubezni. Orkester je mogo\u010dna podoba dru\u017ebe. \u0160tevilni razli\u010dni posamezniki, zgodovine, ob\u010dutljivosti in glasovi morajo sobivati, ne da bi izgubili svojo identiteto. Noben posamezni glasbenik nima celotne resnice, vendar je vsak odgovoren za celoto. Za ustvarjanje harmonije nam ni treba postati enaki; razumeti moramo, kako lahko na\u0161e razlike pripadajo ne\u010demu ve\u010djemu. Glasba me je nau\u010dila tudi, da ranljivost ni \u0161ibkost. Najmo\u010dnej\u0161i trenutki na koncertu se pogosto zgodijo takrat, ko si glasbeniki in ob\u010dinstvo dovolijo biti popolnoma odprti. V tak\u0161nih trenutkih ljudje, ki morda nimajo ni\u010desar drugega skupnega, dihajo skupaj, prebivajo v isti ti\u0161ini in skupaj do\u017eivljajo \u010das. Zato sem vedno verjel \u2013 in moja dolgoletna izku\u0161nja z The World Orchestra je to prepri\u010danje samo \u0161e okrepila \u2013, da je glasba globoko povezana s kulturo miru. U\u010di nas pozornosti, empatije, discipline in sobivanja. Opominja nas, da glas drugega \u010dloveka ne zmanj\u0161uje na\u0161ega lastnega glasu; lahko ga raz\u0161iri.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V \u010detrtek, 27. avgusta, bo Ljubljana Festival v Cankarjevem domu gostil \u0161panskega dirigenta Josepa Vicenta in Simfoni\u010dni orkester…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":204236,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[21],"tags":[50364,4565,276,595,50362,920,124,6406,62,50363,37,58,60,38],"class_list":["post-204235","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-ljubljana","tag-adda-simfonica","tag-cankarjev-dom","tag-glasba","tag-intervju","tag-josep-vicent","tag-koncert","tag-ljubljana","tag-ljubljana-festival","tag-si","tag-simfonicni-orkester-avditorija-alicante-adda","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117160446083837033","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204235","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=204235"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204235\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/204236"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=204235"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=204235"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=204235"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}