Slovenija je marca odprla \u017eelezni\u0161ko progo med Diva\u010do in Koprom, ki zmore 212 vlakov na dan in je stala 1,109 milijarde evrov. Avgusta je vodostaj Rena pri Kaubu padel na pet centimetrov. Nova proga zmore skoraj 37 milijonov ton tovora na leto, po Renu pa po podatkih Centralne komisije za plovbo po Renu letno potuje okoli 285 milijonov ton. Koprsko pristani\u0161\u010de je lani pretovorilo 23 milijonov ton, kar ustreza pribli\u017eno mesecu dni renskega prometa.<\/p>\n
Vodostaj pri Kaubu, ki dolo\u010da, koliko lahko nalo\u017eijo bar\u017ee med Rotterdamom in industrijskim jugom Nem\u010dije, je 3. avgusta padel na 24 centimetrov. Uprava za plovne poti in plovbo WSV kot najni\u017ejo znano vrednost vodi 25 centimetrov z 22. oktobra 2018. Raven je nato 14. avgusta padla na \u0161est centimetrov in 17. avgusta na pet. Referen\u010dna raven za nemoteno plovbo zna\u0161a 77 centimetrov, povpre\u010dje let 2010 do 2020 pa 208 centimetrov.<\/p>\n
VODOSTAJ RENA PRI KAUBU, POLETJE 2026IZMERJENE VREDNOSTIDatumVodostaj (cm)Opomba22. oktober 201825dotedanja najni\u017eja znana vrednost3. avgust 202624prvi padec pod dotedanji rekord14. avgust 20266plovba mogo\u010da le z mo\u010dno zmanj\u0161anim tovorom17. avgust 20265najni\u017eja izmerjena raven25. avgust 202675meritev ob 5. uri26. avgust 202666meritev ob 5. uriPRIMERJALNE RAVNIReferen\u010dna raven za nemoteno plovbo77velja od 1. januarja 2023Povpre\u010dje 2010-2020208srednja vrednost dnevnih vodostajevLider.si | Vir: Uprava za plovne poti in plovbo WSV, Zvezni zavod za hidrologijo BfG. Vodostaj je relativna vrednost od dolo\u010dene ni\u010delne to\u010dke in ne pomeni globine vode do dna.<\/p>\n
Stefan Kooths, direktor raziskovalne skupine za konjunkturo in rast na kielskem in\u0161titutu za svetovno gospodarstvo IfW, je 28. julija za agencijo Reuters ocenil, da bi u\u010dinki nem\u0161ki bruto doma\u010di proizvod v tretjem \u010detrtletju lahko zni\u017eali za 0,1 do 0,2 odstotka. Trgovci z blagom so 13. julija agenciji Reuters povedali, da je prevoz tone od Rotterdama do Karlsruheja posko\u010dil s pribli\u017eno 45 evrov konec junija na 60 do 70 evrov. Tankerska bar\u017ea je pri Kaubu takrat nosila okoli 460 ton, skozi Duisburg pa okoli 1.200 ton.<\/p>\n
Dru\u017eba DB InfraGO je 10. julija zaprla pribli\u017eno 160 kilometrov dolgo desno rensko progo med Troisdorfom in Wiesbadnom, eno od osrednjih osi evropskega \u017eelezni\u0161kega koridorja. Proga bo zaprta do 12. decembra. Tovorne vlake dru\u017eba preusmerja na levo rensko progo med K\u00f6lnom in Mainzem, na mozelsko in posarsko progo ter na pot \u010dez Gie\u00dfen, Hanau in Frankfurt.<\/p>\n
Koprska proga je dolga 27,1 kilometra, pribli\u017eno 20 kilometrov trase pa poteka skozi predore. Vo\u017enja med Diva\u010do in Koprom se je skraj\u0161ala s 44,6 na 27,1 kilometra in s pribli\u017eno sto minut na okoli trideset minut. Evropska unija je prispevala skoraj 390 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Generalni direktor Slovenskih \u017eeleznic Du\u0161an Mes je ob otvoritvi povedal, da iz pristani\u0161\u010da vsak dan odpelje okoli sto vlakov s 14 do 15 milijoni ton tovora na leto. Vlada je maja potrdila \u0161e investicijski program za vzporedni levi tir v vrednosti 430,2 milijona evrov brez davka. Levi tir bo zmogljivost dvignil na pribli\u017eno 252 vlakov na dan, dela naj bi se za\u010dela leta 2027.<\/p>\n
Skupina Luka Koper je v prvem polletju pretovorila 656.150 kontejnerskih enot, za pet odstotkov ve\u010d kot leto prej. Skupni ladijski pretovor je zna\u0161al 11,5 milijona ton, za odstotek ve\u010d. \u010cisti prihodki od prodaje so dosegli 206,1 milijona evrov, dobi\u010dek iz poslovanja 57,1 milijona evrov, \u010disti dobi\u010dek pa 48,1 milijona evrov in je bil za enajst odstotkov vi\u0161ji kot leto prej. Pretovor vozil je padel za devet odstotkov na 409.538 enot. Za nalo\u017ebe je skupina namenila 91,6 milijona evrov, za 70 odstotkov ve\u010d kot leto prej. Polletje se kon\u010da 30. junija, vrhunec renske krize pa je bil avgusta, zato te \u0161tevilke merijo izhodi\u0161\u010de in ne u\u010dinka su\u0161e.<\/p>\n
SKUPINA LUKA KOPER, PRVO POLLETJE 2026PRETOVORKazalnikVrednostSpr. (%)Kontejnerji (TEU)656.150+5Ladijski pretovor (mio ton)11,5+1Vozila (enot)409.538-9POSLOVANJE\u010cisti prihodki od prodaje (mio EUR)206,1+10Dobi\u010dek iz poslovanja (mio EUR)57,1+8\u010cisti dobi\u010dek (mio EUR)48,1+11Nalo\u017ebe (mio EUR)91,6+70Lider.si | Vir: Skupina Luka Koper, polletno poro\u010dilo, objavljeno prek Seoneta. Sprememba je izra\u010dunana glede na prvo polletje 2025.<\/p>\n
Luka Koper v poslovnem na\u010drtu za letos sama navaja omejitve \u017eelezni\u0161ke infrastrukture in najve\u010djo izkori\u0161\u010denost pristani\u0161kih zmogljivosti kot razlog za zadr\u017eano napoved, ki predvideva enoodstotno rast kontejnerskega pretovora in enoodstotni upad pri avtomobilih. Na Reki je septembra lani za\u010del delovati terminal Rijeka Gateway, ki ga je za 380 milijonov evrov zgradila dru\u017eba APM Terminals, h\u010derinska dru\u017eba ladjarja Maersk. V drugi fazi bo terminal dosegel milijon kontejnerskih enot na leto. V Trstu ima ve\u010dinski dele\u017e v kontejnerskem terminalu ladjar MSC. Koper je edino od treh severnojadranskih pristani\u0161\u010d brez globalnega ladjarja med solastniki terminala.<\/p>\n
Ren povezuje pristani\u0161\u010da Amsterdama, Rotterdama in Antwerpna z Nem\u010dijo, Francijo in \u0160vico, koprsko zaledje pa le\u017ei v Avstriji, na Mad\u017earskem, Slova\u0161kem in \u010ce\u0161kem. Rast kontejnerskega pretovora v prvem polletju je Luka Koper v poro\u010dilu pripisala novim poslom zaradi okrepljenih nalo\u017eb v proizvodne obrate v zalednih dr\u017eavah, zlasti za potrebe avtomobilske industrije in logistike.<\/p>\n
Zvezni zavod za hidrologijo BfG je v torkovi napovedi za Kaub do 30. avgusta predvidel razpon med 61 in 65 centimetri. Merilna postaja je danes ob peti uri kazala 66 centimetrov, enajst centimetrov pod referen\u010dno ravnjo za nemoteno plovbo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenija je marca odprla \u017eelezni\u0161ko progo med Diva\u010do in Koprom, ki zmore 212 vlakov na dan in je…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":204488,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[25],"tags":[6070,500,161,1282,34,1522,1886,785,62,37,58,60,38,42984],"class_list":["post-204487","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-koper","tag-divaca","tag-eu","tag-koper","tag-luka-koper","tag-novice","tag-podjetja","tag-pristanisce","tag-proga","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vodostaj"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117161385384819309","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204487","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=204487"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204487\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/204488"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=204487"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=204487"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=204487"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}