{"id":204657,"date":"2026-08-26T12:52:12","date_gmt":"2026-08-26T12:52:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/204657\/"},"modified":"2026-08-26T12:52:12","modified_gmt":"2026-08-26T12:52:12","slug":"zanesljivost-oskrbe-s-plinom-v-sloveniji-po-navedbah-pristojnih-ni-ogrozena-cena-za-zdaj-negotova","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/204657\/","title":{"rendered":"Zanesljivost oskrbe s plinom v Sloveniji po navedbah pristojnih ni ogro\u017eena, cena za zdaj negotova"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Lani
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tLani je Slovenija ve\u010dino plina uvozila iz Avstrije oz. z vozli\u0161\u010da Baumgarten, od koder je pri\u0161lo pribli\u017eno 94 odstotkov vseh uvoznih koli\u010din. Foto: Reuters<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Cene evropskega zemeljskega plina so se v zadnjih tednih dvignile na najvi\u0161jo raven od ameri\u0161ko-izraelskega napada na Iran konec februarja. S terminskimi pogodbami za dobavo v naslednjem mesecu se na vozli\u0161\u010du TTF na Nizozemskem trenutno trguje po ceni nekaj manj kot 64,5 evra za megavatno uro (MWh). To je pribli\u017eno dvakrat toliko kot na za\u010detku leta, a \u0161e vedno dale\u010d od ravni po ruskem napadu na Ukrajino leta 2022. Takrat je cena posko\u010dila celo do 300 evrov za MWh.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tPlinske zaloge v EU-ju napolnjene do 62 odstotkov, najmanj po letu 2009<\/a><\/p>\n

Kot so pojasnili v sistemskem operaterju prenosnega plinskega omre\u017eja Plinovodi, na cene plina v mesecih od napada na Iran vplivajo predvsem prekinitev ladijskega prometa skozi Hormu\u0161ko o\u017eino in s tem zmanj\u0161ane dobave uteko\u010dinjenega zemeljskega plina (LNG) na svetovne trge. Za razpolo\u017eljive koli\u010dine LNG-ja tekmujeta predvsem Evropa in Azija, kar zvi\u0161uje cene. Zaradi trenutnih razmer po pojasnilih Plinovodov manjka tudi tr\u017eni signal za polnjenje podzemnih skladi\u0161\u010d plina v EU-ju. Ta so tako precej manj napolnjena kot v preteklih letih, trenutno je raven napolnjenosti pri okoli 63 odstotkih.<\/p>\n

Evropska zakonodaja sicer v splo\u0161nem veleva, naj bodo skladi\u0161\u010da pred ogrevalno sezono zapolnjena 90-odstotno, a Evropska komisija je \u010dlanicam EU-ja predlagala, da izkoristijo pro\u017enost, ki jo zakonodaja dopu\u0161\u010da, in skladi\u0161\u010da pred prihodnjo zimo napolnijo do 80 namesto 90 odstotkov, kar naj bi zadostovalo za varno oskrbo v prihajajo\u010di zimi.<\/p>\n

Evropsko zdru\u017eenje operaterjev prenosnih sistemov plina po pojasnilih Plinovodov v svojih analizah ocenjuje, da je evropska plinska infrastruktura dovolj pro\u017ena za zagotavljanje zanesljive oskrbe tudi ob ni\u017ejih ravneh zalog, ob pogoju, da so sprotne dobave zadostne, predvsem ko gre za LNG. Obenem pa sistemski operaterji opozarjajo, da bi lahko bili ob kombinaciji ni\u017eje napolnjenosti skladi\u0161\u010d in omejene razpolo\u017eljivosti LNG-ja vendarle potrebni dodatni ukrepi na strani ponudbe ali povpra\u0161evanja.<\/p>\n

Glede oskrbe pristojni te\u017eav ne pri\u010dakujejo<\/p>\n

Ko gre za Slovenijo, neposrednega tveganja za fizi\u010dno oskrbo s plinom trenutno v Plinovodih ne vidijo. Slovenski prenosni sistem je po njihovih zagotovilih dobro povezan s sosednjimi sistemi, dodatne dobavne mo\u017enosti pa zagotavlja tudi po novem pove\u010dana prenosna zmogljivost iz smeri Hrva\u0161ke in terminala LNG-ja na Krku.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tJeseni vi\u0161je cene energije, ki pa predvidoma ne bodo dosegle tistih iz leta 2022<\/a><\/p>\n

Tudi lani je sicer po pojasnilih Agencije za energijo v letnem poro\u010dilu o stanju na podro\u010dju energetike izrazito prevladoval uvoz plina iz Avstrije oz. z vozli\u0161\u010da Baumgarten, ki je predstavljal pribli\u017eno 94 odstotkov vseh uvoznih koli\u010din. Uvoz iz Al\u017eirije je po obnovi dobav v letu 2022 in po tistem, ko je leta 2023 dosegel 28 odstotkov, je lani skoraj popolnoma usahnil in predstavljal manj kot odstotek celotnega uvoza. Nekoliko, na nekaj pod tri odstotke, sta se pove\u010dala dele\u017ea uvoza iz Italije in Hrva\u0161ke.<\/p>\n

Tudi po zagotovilih Geoplina kot najve\u010djega veletrgovca s plinom v dr\u017eavi zanesljivost oskrbe s plinom v Sloveniji ni ogro\u017eena. Kot so zapisali, so si v preteklih letih ravno s tem namenom intenzivno prizadevali za diverzifikacijo nabavnih virov.<\/p>\n

Kak\u0161ne bodo posledice za kon\u010dne uporabnike, \u0161e ni jasno<\/p>\n

Klju\u010dna negotovost za prihodnje mesece zato tako po navedbah Plinovodov kot Geoplina ni toliko razpolo\u017eljivost plina kot njegova cena, ki bo odvisna predvsem od razvoja geopoliti\u010dnih razmer, razpolo\u017eljivosti LNG-ja, povpra\u0161evanja v Aziji, napolnjenosti evropskih skladi\u0161\u010d in temperatur v prihajajo\u010di zimi. Vi\u0161je cene plina se lahko po ocenah Plinovodov odra\u017eajo tudi na veleprodajnih cenah elektri\u010dne energije, predvsem v obdobjih, ko so za pokrivanje porabe potrebne plinske elektrarne, denimo v urah ve\u010dje porabe in ni\u017eje proizvodnje iz obnovljivih virov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGlavni razlog za visoke cene naftnih derivatov so trenutno visoke mar\u017ee rafinerij<\/a><\/p>\n

Ali se bo to zvi\u0161anje borznih cen plina prelilo tudi do kon\u010dnih uporabnikov pa je, tako v Geoplinu, odvisno predvsem od nabavne politike bodisi distributerja za gospodinjstva bodisi industrijskega kupca, saj je zemeljski plin dobrina, s katero se s terminskimi pogodbami na veleprodajnih trgih trguje za ve\u010d let vnaprej.<\/p>\n

Tudi v Plinovodih so navedli, da je vpliv trenutnih borznih cen na maloprodajne odvisen predvsem od nabavnih strategij in pogodb posameznih dobaviteljev. Ker dobavitelji praviloma del potreb po plinu zakupujejo vnaprej, se kratkoro\u010dna gibanja veleprodajnih cen na maloprodajne cene praviloma ne prena\u0161ajo neposredno in takoj.<\/p>\n

Dalj\u0161e obdobje povi\u0161anih veleprodajnih cen pa lahko postopoma pove\u010duje pritisk tudi na cene za kon\u010dne odjemalce. Dale\u010d najve\u010dji del skupne porabe plina v Sloveniji sicer odpade na porabo poslovnih odjemalcev iz prenosnega in distribucijskega sistema. Gospodinjstva predstavljajo le okoli desetino vse porabe.<\/p>\n

V Petrolu, ki je bil lani \u010detrti najve\u010dji dobavitelj plina gospodinjstvom, so poudarili, da je zaradi velike negotovosti na trgih v tem trenutku prezgodaj govoriti o morebitnih spremembah maloprodajnih cen zemeljskega plina za kon\u010dne uporabnike. Napovedali so, da bodo o tem odjemalce pravo\u010dasno obvestili.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lani je Slovenija ve\u010dino plina uvozila iz Avstrije oz. z vozli\u0161\u010da Baumgarten, od koder je pri\u0161lo pribli\u017eno 94…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":204658,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[81,1470,82,1906,21769,21770,84,83,62,37,58,60,38,4070],"class_list":["post-204657","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-business","tag-cene","tag-economic","tag-energetika","tag-geoplin","tag-plinovodi","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zemeljski-plin"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117161908733030479","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204657","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=204657"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/204657\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/204658"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=204657"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=204657"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=204657"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}