{"id":205443,"date":"2026-08-27T05:37:12","date_gmt":"2026-08-27T05:37:12","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205443\/"},"modified":"2026-08-27T05:37:12","modified_gmt":"2026-08-27T05:37:12","slug":"agniete-lisickinaite-in-igor-sugalejev-samo-privilegirani-varni-ljudje-lahko-mahajo-z-belo-zastavo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205443\/","title":{"rendered":"Agniet\u0117 Lisi\u010dkinait\u0117 in Igor \u0160ugalejev: Samo privilegirani, varni ljudje lahko mahajo z belo zastavo"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Agniet\u0117
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAgniet\u0117 Lisi\u010dkinait\u0117 in Igor \u0160ugalejev. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Koreografinja in plesalka Agniet\u0117 Lisi\u010dkinait\u0117 se je po za\u010detku ruske invazije na Ukrajino odlo\u010dila, da ne bo ve\u010d sodelovala z rusko govore\u010dimi umetniki. Nato je spoznala beloruskega umetnika Igorja \u0160ugalejeva, ki od leta 2021 zaradi udele\u017ebe na protivladnih protestih ne \u017eivi ve\u010d v svoji domovini. Iz njunega navidez te\u017eko zdru\u017eljivega izhodi\u0161\u010da je nastala predstava Clap and Slap (Aplavzi in klofute).<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tProgram festivala Mladi levi<\/a><\/p>\n

Aplavzi in klofute je predstava o kolektivni in individualni odgovornosti do dr\u017eave in ljudi, pa tudi o izmuzljivosti pojmov, kot so dr\u017eava, ljudstvo, odgovornost in herojstvo. Pojmov, ki se na prvi pogled zdijo jasno zamejeni, vendar postanejo precej bolj porozni, ko jih posku\u0161amo uporabiti kot trdno oporo za lastna na\u010dela in moralne odlo\u010ditve. Komu naj torej namenimo aplavz?<\/p>\n

Predstava je postala pravi evropski festivalski hit, zato ni presenetljivo, da jo je na svoj program uvrstil tudi festival Mladi levi. Na sporedu bo \u0161e danes (\u010detrtek), festival pa se bo sklenil v soboto.<\/p>\n

Ve\u010d o nastajanju predstave, osebnih in umetni\u0161kih konfliktih, s katerimi sta se ustvarjalca soo\u010dala v procesu dela, ter o iskrenem prijateljstvu, ki se je iz tega procesa razvilo, pa lahko preberete v spodnjem intervjuju. Vabljeni k branju!<\/p>\n

Vajina predstava izhaja iz izrazito osebnih izku\u0161enj vaju obeh, hkrati pa jih ume\u0161\u010da v \u0161ir\u0161i politi\u010dni in geopoliti\u010dni kontekst. Kako so vajine osebne izku\u0161nje oblikovale umetni\u0161ki koncept predstave Aplavzi in klofute?<\/p>\n

Igor: Leta 2021 sva se spoznala v Vilni, Agniet\u0117nem rodnem mestu, kjer sem imel premiero svojega politi\u010dnega performansa. Obravnavala sva podobne tematike.<\/p>\n

Agniet\u0117: Leta 2022 sem potem predstavila eno svoje delo producentki, ki me je vpra\u0161ala, \u010de poznam Igorja, kot umetnika, ker ga je povabila na svoj festival. Potem je rekla: “Mislim, da bi morala skupaj ustvariti duet, to bi bil dober ustvarjalni duet.” Ta ideja mi je nekako ostala v glavi, potem pa sem poklicala Igorja in odlo\u010dila sva se, da to narediva. Sprva sva sicer imela druga\u010dno idejo. Toda tik pred najinim prvim sre\u010danjem, v Berlinu sva imela rezidenco, me je neka litovska gledali\u0161ka kriti\u010darka vpra\u0161ala, ali sem prepri\u010dana, da je ustvarjanje dueta z beloruskim umetnikom dobra ideja. Takrat je bilo namre\u010d leto 2024 in z Belorusijo smo imeli \u2013 in \u0161e vedno imamo \u2013 zelo zapleten odnos. In zakaj imamo zapleten odnos? O tem poro\u010dajo novice, mislim, da povsod po svetu, in prav to je bilo izhodi\u0161\u010de za predstavo. In v bistvu je predstava prav o tem \u2013 o te\u017eavah, ki jih do\u017eivlja na\u0161a dr\u017eava. Vendar sva se odlo\u010dila, da se tega ne bova lotila na politi\u010den na\u010din, ampak bolj osebno. Govoriva o politiki, a se spra\u0161ujeva kaj to pravzaprav pomeni? Kaj pomeni, ko mora imeti moj o\u010de v kleti 50-litrski rezervoar bencina. Igor svoje mame ni videl \u017ee \u0161est let, ker je moral pobegniti iz dr\u017eave. V resnici do\u017eivljava te osebne te\u017eave, s katerimi se soo\u010dava, hkrati pa se \u017eeliva sre\u010dati in skupaj ustvariti predstavo.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Agniet\u0117
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAgniet\u0117 Lisi\u010dkinait\u0117 (1990) je litovska koreografinja, plesalka in pedagoginja. Leta 2014 je kon\u010dala \u0161tudij sodobnega plesa, leto pozneje pa magistrirala iz koreografije na Litovski akademiji za glasbo in gledali\u0161\u010de. Kot koreografinja je debitirala leta 2014, njeno delo pa pogosto prepleta sodobni ples z dru\u017ebenimi in politi\u010dnimi temami. Posebej jo zanimajo telo, protest in vpra\u0161anja dru\u017ebene odgovornosti. Leta 2019 je skupaj s kolegico Gret\u0105 Grinevi\u010di\u016bt\u0117 ustanovila organizacijo Be kompanijos. Njeno delo Hands Up, ki raziskuje telo kot prostor protesta in politi\u010dnega delovanja, je bilo predstavljeno v ve\u010d kot 20 dr\u017eavah. Med letoma 2020 in 2024 je bila predsednica Litovskega zdru\u017eenja za sodobni ples, danes pa je \u010dlanica njegovega sveta in predavateljica na Litovski akademiji za glasbo in gledali\u0161\u010de. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

Pred tem ste se sicer odlo\u010dili, da ne boste sodelovali z nobenim rusko govore\u010dim umetnikom. Kako ste presegli to?<\/p>\n

Agniet\u0117: Mislim, da je pomembno poudariti, da ne gre samo za Ukrajino. Mislim, da je to zelo mo\u010dan razlog, ampak Rusija je na\u0161o dr\u017eavo okupirala dolgo \u010dasa. Zato je ruski jezik, jezik nasilne\u017ea. Ko ga v Litvi sli\u0161imo \u2013 ko ga sli\u0161im jaz \u2013 je malo tako, kot da je v prostor pri\u0161el nekdo slab. Ampak hkrati sem imela ob\u010dutek, da je to \u017ee malo preve\u010d radikalno. Nekako ne\u010dlove\u0161ko je, da bi se odlo\u010dil: “Ne bom govoril z nikomer, ki govori rusko.” V Igorjevem primeru pa sem \u017eelela sodelovati z njim, ker mi je bilo njegovo delo zelo v\u0161e\u010d. Zanimal me je, kot \u010dlovek. In potem sem za\u010dela dvomiti: ali je res dobra odlo\u010ditev, da na tak na\u010din vse zavrnem?<\/p>\n

Torej sta \u0161la skozi nekak\u0161no preobrazbo \u2013 pred procesom oziroma med njim?<\/p>\n

Igor: To se je zgodilo med procesom.<\/p>\n

Agniet\u0117: Tudi jaz bi rekla, da med samim procesom.<\/p>\n

Igor: Za Agniet\u0117 je bilo morda nekako tako, kot da je odprla vrata umetniku, ki govori rusko. In najin projekt se je za\u010del prav na podlagi komunikacije, na tem, da se spoznavava. Borila sva se za svoje mnenje.<\/p>\n

Agniet\u0117: Ja, in to je bilo zelo zahtevno in te\u017eko predelati. Veliko sva se pogovarjala. Ustvarjalni proces je v bistvu temeljil na pogovoru. Zato je v najinem projektu \u0161e vedno veliko besedila. Hkrati pa je bil najin cilj narediti nekak\u0161no zgodovinsko lekcijo o na\u0161i regiji, o najinem ozadju. Da bi bilo, upajmo, \u010dim bolj razumljivo tudi ljudem v tujini, v zahodni Evropi.<\/p>\n

Ob vajini predstavi je zapisano, da raziskuje razliko med odgovornostjo in krivdo. Kako pa vidva razlikujeta med njima?<\/p>\n

Igor: Z moje perspektive je bilo tako, da me je Agniet\u0117 povabila, naj prevzamem odgovornost za dejstvo, da Rusija uporablja na\u0161e ozemlje za napade na Ukrajino. Belorusija je danes soudele\u017eena v tej vojni. In kot ka\u017eejo tudi nove informacije, ne gre ve\u010d zgolj za uporabo na\u0161ega ozemlja \u2013 Luka\u0161enko aktivno podpira sodelovanje v tej vojni. Zato je tukaj vpra\u0161anje odgovornosti. Ta pa je zelo tesno povezana tudi z na\u0161imi osebnimi ob\u010dutki krivde. Jaz jo \u0161e vedno \u010dutim zelo veliko, saj je bil trenutek, ko je Rusija napadla Ukrajino prek na\u0161ega ozemlja, zame resni\u010dno pretresljiv. Imam na primer prijateljico iz Ukrajine, ki je imela v\u010deraj rojstni dan. Kaj naj ji napi\u0161em? “Vse najbolj\u0161e za rojstni dan. Oprosti, ker te Belorusija napada.” Te\u017eko je to, resni\u010dno te\u017eko. To je bila izhodi\u0161\u010dna to\u010dka za ustvarjanje najine koreografije. Morda je pomembno omeniti, da najina umetni\u0161ka praksa temelji na \u0161tevilnih minimalisti\u010dnih gestah in minimalisti\u010dni koreografiji. Tako sva se podala na pot raziskovanja krivde in odgovornosti.<\/p>\n

Agniet\u0117: Res sem imela zelo mo\u010dan ob\u010dutek oziroma predstavo o kolektivni odgovornosti. Mislila sem, da mora Igor kot del beloruske dru\u017ebe to odgovornost sprejeti. Zanj pa je bilo te\u017eko razumeti, zakaj. Meni pa je bilo prav tako te\u017eko razumeti, zakaj je ne more sprejeti. Ker je ustvarjalni proces trajal ve\u010d kot eno leto, je bilo lepo opazovati, kako sva se postopoma pribli\u017eevala drug drugemu in pogledom drug drugega \u2013 kako sva se po\u010dasi odpirala drug drugemu. Ko sem izvedela ve\u010d o njem in njegovi dru\u017eini ter spoznala nekaj njegovih prijateljev, sem ugotovila, da so vsi na begu, vsi brez svoje domovine. To je zelo bole\u010de. Hkrati pa je Igor pri\u0161el v Litvo in med najinim delom in vajami za\u010del do\u017eivljati tudi na\u0161o realnost. Ko sva videla voja\u0161ke vaje in balone, ki so motili na\u0161 zra\u010dni prostor, je razumel, zakaj je v na\u0161i regiji tako mo\u010dno prisoten ob\u010dutek strahu pred prihajajo\u010do vojno. In prav skozi ta proces sva za\u010dela bolje razumeti drug drugega \u2013 ne nujno tako, da bi se strinjala, temve\u010d tako, da sva lahko za\u010dela razumeti, od kod prihajajo najini pogledi, ob\u010dutki in strahovi.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Igor
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tIgor \u0160ugalejev (1986) je beloruski igralec, performer, plesalec in koreograf. Leta 2012 je diplomiral na igralskem oddelku Dr\u017eavne akademije gledali\u0161kih umetnosti v Minsku, od leta 2021 pa \u017eivi in ustvarja v Var\u0161avi. Sodeloval je s \u0161tevilnimi beloruskimi gledali\u0161kimi kolektivi, od leta 2019 pa razvija predvsem lastne interdisciplinarne projekte na prese\u010di\u0161\u010du plesa, fizi\u010dnega gledali\u0161\u010da in performansa. V sredi\u0161\u010du njegove umetni\u0161ke prakse je ranljivo in fizi\u010dno iz\u010drpano telo kot prostor politi\u010dnega odpora ter simbol posameznika, ki se soo\u010da z represivnimi sistemi. V svojih delih raziskuje protest, sistemsko nasilje, prisilne migracije, svobodo in telesni odpor. Njegovi performansi so bili predstavljeni na \u0161tevilnih pomembnih evropskih festivalih, od leta 2025 je \u010dlan ansambla var\u0161avskega Nowy Teatr. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

Ali je mogo\u010de naslov Aplavzi in klofute razumeti kot neposredno referenco na vse, kar ste pravkar izpostavili? Bi lahko rekli, da naslov vzpostavlja metafori\u010dno razmerje med “klofuto” in “aplavzom” ter s tem odpira vpra\u0161anje, koliko konfliktov, napetosti oziroma soo\u010denj je potrebnih, da bi bilo mogo\u010de dose\u010di dolo\u010deno obliko soglasja, priznanja oziroma v tem primeru “aplavza”? In nenazadnje – ko sta za\u010dela snovati projekt, ali sta \u017ee predvidela, da bo predstava zaradi vojne v Ukrajini oziroma \u0161ir\u0161ega geopoliti\u010dnega konteksta pridobila tak\u0161no aktualnost in posledi\u010dno do\u017eivela tak\u0161en odziv oziroma uspeh?<\/p>\n

Agniet\u0117: To ni bilo razmi\u0161ljanje, ki je stalo za naslovom Aplavzi in klofute. Seveda pa sva si \u017eelela, da bi bila predstava uspe\u0161na. Ko sva za\u010dela \u0161iriti prve informacije o projektu, ko sva za\u010dela delati na predstavi in komunicirati, da z Igorjem ustvarjava predstavo o odnosu med Belorusijo in Litvo, je to takoj vzbudilo zanimanje. \u0160lo je namre\u010d za precej zanimiv zorni kot, saj se pri govorjenju o geopolitiki na\u0161e regije obi\u010dajno osredoto\u010damo na Rusijo in Belorusijo, Rusijo in Ukrajino, Ukrajino in tako naprej. Midva pa sva ponudila nekoliko druga\u010dno perspektivo \u2013 opozorila sva, da tudi druge dr\u017eave v na\u0161i regiji do\u017eivljajo zahtevna obdobja, med njimi Litva, Belorusija in druge. Mislim, da je prav ta perspektiva pritegnila producente in \u0161ir\u0161e ob\u010dinstvo. \u010ce govorimo o gestah, torej o ploskanju in klofutanju, je motiv klofute izhajal iz ob\u010dutka krivde \u2013 iz izraza mea culpa, mea culpa, mea culpa. Kot je Igor omenil, v predstavi uporabljava minimalisti\u010dni koreografski jezik in gibalni izraz. Ko sva oblikovala to gesto, sva razmi\u0161ljala, kateri bi lahko bil njen drugi pomen oziroma njen nasprotni izraz.<\/p>\n

Giba dveh rok na neki na\u010din sodelujeta, hkrati pa druga drugo po\u0161kodujeta. Tudi pri ploskanju, ki je vendarle tako vesel in pozitiven trenutek, mora\u0161 za ustvarjanje zvoka pravzaprav udariti z eno roko ob drugo.<\/p>\n

Agniete<\/p>\n

Nato sva pri\u0161la do giba dveh rok, ki na neki na\u010din sodelujeta, hkrati pa druga drugo po\u0161kodujeta. Tudi pri ploskanju, ki je vendarle tako vesel in pozitiven trenutek, mora\u0161 za ustvarjanje zvoka pravzaprav udariti z eno roko ob drugo.<\/p>\n

Igor: V tem gibu je bilo torej veliko dualisti\u010dnih oziroma nasprotujo\u010dih si idej, kar nama je bilo zelo zanimivo. Morda zato, ker zdaj posku\u0161ava reflektirati o procesu, o tem, kar se dogaja, in se je tudi med samim procesom oziroma med gostovanji pojavilo nekaj novih okoli\u0161\u010din v najinih \u017eivljenjih.<\/p>\n

Sprva sta imela razli\u010dna pogleda na vpra\u0161anje sprejemanja ob\u010dutka krivde \u2013 medtem ko je eden od vaju pri\u010dakoval, da bi ga moral drugi sprejeti, je drugi te\u017eko razumel, zakaj bi ga moral sprejeti. Je bilo prav soo\u010danje s tem vpra\u0161anjem oziroma z razli\u010dnima pogledoma na kolektivno odgovornost za oba najzahtevnej\u0161i in morda tudi najbolj neprijeten del ustvarjalnega procesa? Ali bi kot klju\u010dni trenutek nelagodja te\u017eavnosti v procesu izpostavila kaj drugega?<\/p>\n

Igor: Ja, mogo\u010de je bilo najte\u017eje prav to politi\u010dno soo\u010danje. Nisva se prepirala v umetni\u0161kem smislu, nisva se zares prepirala, ampak sva vedela, kaj si drugi misli.<\/p>\n

Mogo\u010de je bilo v procesu najte\u017eje prav to politi\u010dno soo\u010danje. Nisva se prepirala v umetni\u0161kem smislu, nisva se zares prepirala, ampak sva vedela, kaj si drugi misli.<\/p>\n

Igor<\/p>\n

Agniet\u0117: Kaj je bil najte\u017eji trenutek? Ko sva se odlo\u010dala, kdo bo del ustvarjalne ekipe. Imela sva idejo, da \u017eeliva, da bi ljudje v ekipi prihajali iz razli\u010dnih delov na\u0161e regije. \u017delela sva Beloruse, Ukrajince, Latvijce, Estonce \u2013 ljudi, ki do\u017eivljajo podobne stvari. Igor je predlagal kostumografinjo iz Belorusije. Pred za\u010detkom tega procesa sem se posvetovala z enim od aktivistov v Litvi, ki je zelo dobro poznal tovrstne situacije. Veliko je vedel o politi\u010dnem in zgodovinskem kontekstu Belorusije, Ukrajine itd. Poklicala sem ga in rekla: “Glej, ustvarjam ta duet s tem \u010dlovekom. Mi lahko svetuje\u0161, kako naj se tega lotim? Kako naj se znajdem v tej situaciji?” Povedal mi je nekaj stvari: “Ne sodeluj z ljudmi, ki \u0161e vedno \u017eivijo v Belorusiji, in ne nakazuj denarja v Belorusijo.” Igor pa je predlagal kostumografinjo, ki \u017eivi v Belorusiji. In jaz sem rekla, da je to moje pravilo in da tega ne morem. Potem pa je Igor rekel: “Ampak ona tam \u017eivi, ker je njen brat politi\u010dni zapornik in je v zaporu, ona pa skrbi zanj. In za to potrebuje denar.” To je recimo plasti\u010den primer, kako sva se skupaj, skozi proces u\u010dila in izobra\u017eevala.<\/p>\n

Ali sta se med ustvarjalnim procesom kdaj soo\u010dala tudi z ob\u010dutkom strahu oziroma z zavedanjem mo\u017enih posledic vajinega sodelovanja? Pri tem imam v mislih predvsem \u0161ir\u0161i politi\u010dni in geopoliti\u010dni kontekst, pa tudi zelo konkretno situacijo, v kateri se kot beloruski umetnik zaradi politi\u010dnih razmer ne morete varno vrniti v svojo dr\u017eavo. Ali je to zavedanje vplivalo na vajin proces ustvarjanja in na razmislek o tem, kak\u0161ne posledice bi lahko imelo vajino sodelovanje \u2013 tako za vas osebno kot tudi za vajino umetni\u0161ko delo?<\/p>\n

Agniet\u0117: Ko sva se prijavila za sredstva iz Litve, sem imela nekaj pomislekov. Spomnim se, da sem pisala prijavo in napisala nekaj v smislu: “Povabili bomo belorusko skupnost in…” Potem pa sem se ustavila in si rekla: “To ni dobro. Nekaj je narobe.” Nato sem prijavo preoblikovala tako, da sem Igorja opisala kot mednarodnega umetnika. In ko sem se zalotila pri tem, sem pomislila: “O moj bog, razmi\u0161ljam na tak na\u010din.” Prijavo sem morala napisati tako. Ne vem, morda bi jo sprejeli tudi, \u010de bi jo napisala druga\u010de, ampak imela sem ta majhen strah, da nam ne bodo odobrili sredstev, ker sodelujem z Belorusom.<\/p>\n

\u010ceprav predstava temelji predvsem na subtilnih in minimalisti\u010dnih gestah, kako razumeta izrazne potenciale telesa v odnosu do jezika? Kaj lahko telo oziroma koreografski jezik izrazi ali artikulira na na\u010din, ki ga besedni jezik ne zmore? <\/p>\n

Igor: Morda je tudi ena od skupnih to\u010dk v najini umetni\u0161ki praksi to, da oba delava z iz\u010drpanim in zatiranim telesom.<\/p>\n

Ko posku\u0161a\u0161 vse na svetu razlo\u017eiti z besedami, pride trenutek, ko besede niso ve\u010d dovolj. Takrat za\u010dne govoriti telo. Verjamem, da ko pri delu s telesom uporabi\u0161 iz\u010drpanost oziroma metodo telesne iz\u010drpanosti, telo za\u010dne govoriti samo zase.<\/p>\n

Igor<\/p>\n

Ko posku\u0161a\u0161 vse na svetu razlo\u017eiti z besedami, pride trenutek, ko besede niso ve\u010d dovolj. Takrat za\u010dne govoriti telo. Verjamem, da ko pri delu s telesom uporabi\u0161 iz\u010drpanost oziroma metodo telesne iz\u010drpanosti, telo za\u010dne govoriti samo zase. S tem se vzpostavi tudi neka telesna empatija z ob\u010dinstvom in na neki na\u010din ob\u010dinstvo to takoj za\u010duti.<\/p>\n

Agniet\u0117: Ja, ker v najinih praksah obi\u010dajno ne uporabljava nekak\u0161nega strogo koreografiranega gibanja, ampak, kot je Igor \u017ee povedal, delava z avtenti\u010dnim, iz\u010drpavajo\u010dim gibanjem. Ko izbereva dolo\u010deno gesto, ta ob\u010dinstvu takoj posreduje dolo\u010den ob\u010dutek. Na primer, ko se udariva, ko\u017ea takoj porde\u010di. Ne izre\u010deva niti ene besede, vendar ob\u010dinstvo vidi, kako ko\u017ea postaja vse bolj rde\u010da \u2013 konflikt na ko\u017ei postaja vse mo\u010dnej\u0161i. To je zelo mo\u010dno sporo\u010dilo brez besed. Predstavo sva pravzaprav zasnovala tako, da je ve\u010dina besedila na za\u010detku, nato pa preideva v gibalni del. Pri tem sta nama zelo pomagala svetovalni re\u017eiser in dramaturg. Rekla sta nama: “Ko ne ve\u0161 ve\u010d, kaj bi povedal, uporabi telo.” Zato se za\u010dneva udarjati. Jaz re\u010dem: “Ni dovolj.” On re\u010de: “Ni dovolj.” In ko besede niso ve\u010d dovolj, preprosto udari\u0161 samega sebe.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

Kako pa je potekalo samo ustvarjanje predstave? \u017divita namre\u010d v dveh razli\u010dnih dr\u017eavah.<\/p>\n

Igor: Mislim, da je bil proces dolg pribli\u017eno eno leto. Jaz \u017eivim in delam v Var\u0161avi, ona pa v Vilni, zato sva se sre\u010devala na nekaj razli\u010dnih rezidencah.<\/p>\n

Agniete: Ustvarjalni proces ob\u010diajno traja pribli\u017eno osem do deset tednov. Midva pa sva imela
morda 17 tednov, tako da je bilo \u0161e vedno kar veliko \u010dasa. Imela sva podporo, imela sva zelo dobre rezidence, tako da sva imela sre\u010do. Res se nisva mogla prito\u017eevati. Na primer, najinega dramaturga sva vzela na \u010ce\u0161ko, potem sva \u0161la na Dansko, s seboj sva pripeljala najinega skladatelja, \u0161la sva v Italijo,… Imela sva torej prilo\u017enost, da sva se procesu lahko res v celoti posvetila.<\/p>\n

Igor: Za naju je bil dramaturg zelo pomemben in pomembno je omeniti, da je Britanec. V ta konflikt ni toliko vpleten, najina ustvarjalna ekipa pa je bila sestavljena tako, da je bil na\u0161 scenograf Ukrajinec, najin svetovalni re\u017eiser pa je napol Litovec, napol Rus. \u017delela sva imeti nekoga, ki je nekoliko zunaj vsega tega.<\/p>\n

Agniet\u0117: Vedno se tudi po\u0161alimo: kdo bi bil bolj\u0161i svetovalec za naju kot Britanec? (smeh)<\/p>\n

Veliko gostujeta s to predstavo. Ali pri gostovanjih opa\u017eata pomembnej\u0161e razlike v interpretaciji predstave, ter v kolik\u0161ni meri na njeno recepcijo vplivajo lokalni politi\u010dni kontekst, zgodovinske izku\u0161nje in aktualni politi\u010dni trenutek posamezne dr\u017eave?<\/p>\n

Igor: Se in zelo zanimivo je opazovati, kako se predstava odziva na aktualno situacijo v razli\u010dnih dr\u017eavah.<\/p>\n

Agniet\u0117: Pred gostovanjem v Berlinu sva bila na primer v Z\u00fcrichu. Nemci so odra\u0161\u010dali z mo\u010dnim ob\u010dutkom krivde zaradi svoje zgodovine. Z\u00fcrich pa je znan po tem, da nevtralnost uporablja kot nekak\u0161no univerzalno na\u010delo. Po mestu so izvedli veliko ogla\u0161evalsko kampanjo. Ne spomnim se natan\u010dnih besed, vendar je bilo sporo\u010dilo pribli\u017eno: “Brez vojne, ohranimo nevtralnost, ne podpirajmo Ukrajine in se ne vpletajmo v konflikt z Rusijo.” Zelo mo\u010dno promovirajo idejo, da bi morali vse najhuj\u0161e probleme preprosto pustiti Evropi. Ljudje, ki ne sledijo radikalni desnici in pridejo na najino predstavo, vidijo vse to v druga\u010dni lu\u010di. Mislim, da jih to precej prizadene.<\/p>\n

Igor: Ko sva, na primer, ustvarjala predstavo v okviru rezidence na Danskem, sva imela dvotedensko rezidenco. Prav tam sva se odlo\u010dila, da bo predstava precej neposredna in da bo vsebovala tudi nekak\u0161no zgodovinsko lekcijo, kot si rekla. Nekateri so nama namre\u010d rekli: “Resni\u010dno ne poznamo konflikta oziroma napetosti med Belorusijo in Litvo.”<\/p>\n

Agniet\u0117: Enako se je zgodilo v Italiji. In midva sva si rekla: “Aha, v redu, ne vedo vsi za te napetosti med najinima dr\u017eavama.” To je pa\u010d naravno. O drugih konfliktih ne vemo prav veliko. Mislim, da je sicer treba poudariti, da s to predstavo ne \u017eeliva razvrednotiti oziroma zasen\u010diti, kaj se dogaja drugod po svetu. Zavedava se vseh teh problematik, vendar \u017eeliva govoriti o svojih lastnih izku\u0161njah, o svojih problemih in konfliktih.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Foto:
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFoto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml.<\/p>\n

V predstavi ob\u010dinstvu ne ponudita enozna\u010dne re\u0161itve oziroma dokon\u010dnega odgovora, temve\u010d skozi vajin odnos in uprizorjene situacije odpirata prostor za razmislek o vpra\u0161anjih, ki jih naslavljata. Ali menita, da lahko prav tak\u0161en pristop \u2013 brez neposrednega podajanja re\u0161itev ali vnaprej dolo\u010denih interpretacij \u2013 v ob\u010dinstvu vendarle vzpostavi dolo\u010deno mero upanja?<\/p>\n

Igor: Ne. Veliko ljudi med predstavo jo\u010de. Prina\u0161ava torej precej \u017ealosti.<\/p>\n

Bi rekla, da je to uspeh?<\/p>\n

Agniet\u0117: Najinega ob\u010dinstva ne \u017eeliva usmerjati. Najin dramaturg je v Gdansku povedal eno zelo dobro misel o tem, kako ustvarjava najin dialog.<\/p>\n

Samo privilegirani in varni ljudje si lahko privo\u0161\u010dijo mahati z belo zastavo. Midva tega privilegija nimava. Morava sprejemati precej radikalne odlo\u010ditve. Na primer: “Ne bom govorila z rusko govore\u010dimi umetniki ali ljudmi.” Vem, da se to lahko sli\u0161i radikalno, vendar v dolo\u010deni situaciji potrebuje\u0161 precej radikalne odlo\u010ditve, da se po\u010duti\u0161 varno. Zato nimava mo\u017enosti ustvarjati predstav, ki bi bile nekak\u0161na bela zastava.<\/p>\n

Agniet\u0117<\/p>\n

\u010ceprav prihajava iz zelo razli\u010dnih pozicij, morda ob\u010dinstvo v tem na\u010dinu komunikacije vseeno najde nekaj upanja. Namesto da bi govorila, sva se poslu\u0161ala. To je bistvo predstave. Morda ne ponujava odgovorov, vendar posku\u0161ava ljudem ponuditi nekaj drugega: poslu\u0161ajte. Poslu\u0161ajte ljudi iz vzhodne Evrope, poslu\u0161ajte svoje sosede. Namesto da bi \u017ee vnaprej vedeli, kaj morate povedati, jih preprosto poskusite poslu\u0161ati. In mislim, da odgovorov ne ponujava tudi zato, ker jih nimava. Ne veva, kako se bo vse skupaj razvilo.<\/p>\n

Igor: Spomnim se, da je bilo ustvarjanje predstave zame zelo intenzivno in v\u010dasih precej te\u017eko. Veliko sva se pogovarjala in dolo\u010dene teme so me zelo mo\u010dno zadele.<\/p>\n

Agniet\u0117: Spomnim se, da sem neko\u010d na \u0160vedskem, kjer sem delala v Stockholmu, videla predstavo, v kateri so umetniki na odru mahali z belo zastavo. Takrat sem si zapisala: “Samo privilegirani in varni ljudje si lahko privo\u0161\u010dijo mahati z belo zastavo.” Midva tega privilegija nimava. Morava sprejemati precej radikalne odlo\u010ditve. Na primer: “Ne bom govorila z rusko govore\u010dimi umetniki ali ljudmi.” Vem, da se to lahko sli\u0161i radikalno, vendar v dolo\u010deni situaciji potrebuje\u0161 precej radikalne odlo\u010ditve, da se po\u010duti\u0161 varno. Zato nimava mo\u017enosti ustvarjati predstav, ki bi bile nekak\u0161na bela zastava.<\/p>\n

Po vsem, kar sta skozi ustvarjalni proces odprla \u2013 od vpra\u0161anj krivde in odgovornosti do razli\u010dnih zgodovinskih izku\u0161enj, strahov in politi\u010dnih pozicij \u2013 se zdi, da je eden pomembnej\u0161ih rezultatov vajinega sodelovanja tudi vajin medsebojni odnos. Kaj sta po vsem tem procesu odnesla drug od drugega in kako je to sodelovanje spremenilo vajin pogled na drugega, na vajino regijo in morda tudi na lastno pozicijo v njej?<\/p>\n

Igor: Morda je to, kar sem se nau\u010dil v tem projektu ravno to, da ne gre za to, kaj sem pridobil iz najinega sodelovanja ali projekta in podobno. Spoznal sem prijatelja. Ko si \u010dlovek v najinih letih in \u017eivi\u0161 kot priseljenec, je res te\u017eko najti novega \u010dloveka, za katerega lahko re\u010de\u0161: “To je moj prijatelj.” Agniet\u0117 in \u0161tevilni \u010dlani ekipe so zame postali res dobri prijatelji.<\/p>\n

Agniet\u0117: Res je, to je zelo pomembno. To je danes, \u0161e posebej na umetni\u0161kem podro\u010dju, precej redko. Delamo na toliko razli\u010dnih projektih, ljudje se nenehno menjajo, zato je ostati prijatelj nekaj posebnega. <\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Agniet\u0117 Lisi\u010dkinait\u0117 in Igor \u0160ugalejev. Foto: BoBo\/\u017diga \u017divulovi\u0107 ml. Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Koreografinja in…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205444,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[50581,8735,50583,114,50582,15532,597,9783,62,37,58,60,38,38083,882,115],"class_list":["post-205443","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-agniete-lisickinaite","tag-belorusija","tag-clap-and-slap","tag-entertainment","tag-igor-sugalejev","tag-krivda","tag-odgovornost","tag-ples","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-telo","tag-vojna","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117165860320965988","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205443","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205443"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205443\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205444"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205443"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205443"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205443"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}