{"id":205505,"date":"2026-08-27T06:36:11","date_gmt":"2026-08-27T06:36:11","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205505\/"},"modified":"2026-08-27T06:36:11","modified_gmt":"2026-08-27T06:36:11","slug":"je-po-seriji-unicujocih-potresov-tega-poletja-evropa-naslednja-na-udaru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205505\/","title":{"rendered":"Je po seriji uni\u010dujo\u010dih potresov tega poletja Evropa naslednja na udaru?"},"content":{"rendered":"

Ne samo ekstremni vremenski pojavi in po\u017eari, s katerimi se letos spopadata Evropa in preostali svet, to poletje je, kot ka\u017ee, tudi poletje potresov. V zadnjih dveh mesecih so se tla mo\u010dno tresla junija v Venezueli, nato v Kolumbiji, avgusta pa v Indoneziji in Andaluziji v \u0160paniji.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Peru<\/p>\n

Ognjeni obro\u010d<\/p>\n

Peru stresel mo\u010dan potres<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Najmo\u010dnej\u0161i potresi<\/p>\n

Niz potresov v tej priljubljeni evropski dr\u017eavi se je za\u010del na tradicionalno najbolj turisti\u010dni dan v Evropi, to je 15. avgusta ob enih zjutraj, ko je imel prvi in hkrati najmo\u010dnej\u0161i potres magnitudo 5,0, \u017eari\u0161\u010de je bilo le deset kilometrov ju\u017eno od Granade. Popotresni sunki so se nadaljevali vse naslednje dni in ponovno so se tla mo\u010dno zatresla pretekli torek. Potres z magnitudo 4,8 je v Granadi povzro\u010dil razpoke na stavbah, padanje ometa in ru\u0161evin na avtomobile, tri osebe so bile la\u017eje po\u0161kodovane, nekateri muzeji, uradne stavbe in \u0161portni centri pa so ostali zaprti, vklju\u010dno z eno najve\u010djih svetovnih turisti\u010dnih atrakcij Alhambra.<\/p>\n

\"A<\/p>\n

Ru\u0161evine po potresu, ki je prizadel ju\u017eno \u0160panijo.\u200b \/ Foto: Reuters<\/p>\n

Veliko mo\u010dnej\u0161i potres z magnitudo 7,7 pa je prav tako 15. avgusta stresel vzhod Indonezije, najbolj prizadet je otok Flores. Sledilo mu je ve\u010d mo\u010dnih popotresnih sunkov magnitude celo 6,9. Potres se je zgodil ob petih zjutraj, \u017eari\u0161\u010de je bilo 15 kilometrov pod povr\u0161jem, oblasti pa so sprva izdale tudi opozorilo pred cunamijem, ki pa ni povzro\u010dil dodatne \u0161kode.<\/p>\n

V potresu je umrlo najmanj 68 ljudi, razseljenih je 5000, popolnoma uni\u010denih in po\u0161kodovanih je okoli tiso\u010d stavb, \u0161ol, bolni\u0161nic in vladnih uradov. Na otoku Flores so bili poru\u0161eni zdravstveni objekti, elektri\u010dno omre\u017eje prekinjeno, zdravnikov primanjkuje, pomo\u010d je omejena, plazovi pa so uni\u010dili dostopne ceste. Zaradi nenehnih popotresnih sunkov je med ljudmi naseljen strah in spijo zunaj v \u0161otorih, ker se bojijo, da se bodo stavbe \u0161e dodatno ru\u0161ile.<\/p>\n

\u00bbZa zdaj je veliko povpra\u0161evanja po osnovnih \u017eivilih in \u010disti vodi,\u00ab je za BCC dejal Herry Kabut, glavni urednik lokalne publikacije Floresa Media, \u00bbljudje nimajo pojma, kam se evakuirati. Vladnih nasvetov ni bilo. Mnogi so pobegnili v hribe in stradajo.\u00ab<\/p>\n

Potresi pa v Indoneziji niso redkost, zato so prebivalci nanje relativno navajeni. Dr\u017eava namre\u010d le\u017ei na sti\u010di\u0161\u010du treh glavnih tektonskih plo\u0161\u010d ter je nagnjena k potresom in vulkanski aktivnosti. Zadnji huj\u0161i potres se je zgodil leta 2022 v provinci Zahodna Java, ko je umrlo ve\u010d sto ljudi. Toda najhuj\u0161a naravna katastrofa v celotni regiji je bila decembra 2004, ko je podvodni potres z magnitudo 9,1 povzro\u010dil ogromen cunami na obalah kar 14 dr\u017eav. V indonezijski provinci Aceh na Sumatri je umrlo 170.000 ljudi, v vseh prizadetih dr\u017eavah pa okoli 230.000.<\/p>\n

Najmo\u010dnej\u0161i izmerjeni potres od leta 1900 se je sicer zgodil v \u010cilu leta 1960 z magnitudo 9,5, povzro\u010dil je ogromno uni\u010denje in ru\u0161ilne cunamije, valove, visoke do 25 metrov, \u017ertev je bilo po razli\u010dnih podatkih med 2500 do 6000. Drugi najmo\u010dnej\u0161i potres pa je bil leta 1964 na Aljaski z magnitudo 9,2. Tresenje tal je trajalo neverjetno dolgo, med \u0161tiri in pet minut, nekateri valovi pa so v zalivih dosegli celo 67 metrov. Po tej katastrofi so v Ameriki ustanovili uradni center za opozarjanje pred cunamiji, saj so najve\u010d smrtnih \u017ertev od 131 pokopali prav cunamiji in zemeljski plazovi.<\/p>\n

Izbolj\u0161ana gradbena pravila<\/p>\n

Bil je ponedeljek, 10. avgusta, ko so se tla mo\u010dno stresla ob zahodni, pacifi\u0161ki obali Kolumbije. Potres z magnitudo 7,4 je dobil naziv najmo\u010dnej\u0161ega v Kolumbiji v zadnjem desetletju, poru\u0161il in po\u0161kodoval je \u0161tevilne stavbe, mostove, \u0161ole in bolni\u0161nice, steze in zgradbe na letali\u0161\u010dih, zaradi \u010desar so se ta za\u010dasno zaprla. Ceste so zaradi zemeljskih plazov postale neprevozne, \u0161tevilne regije pa so ostale brez elektrike, pitne vode in telekomunikacijskih povezav.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Colombian<\/p>\n

Po potresu<\/p>\n

\u0160koda v Kolumbiji ocenjena na ve\u010d kot 8 milijard evrov<\/p>\n

<\/a><\/p>\n

Najve\u010d \u0161kode so utrpela mesta Cali, Pereira, Quibd\u00f3 in Manizales. Epicenter je bil na globini 107 kilometrov, kar so seizmologi ozna\u010dili za nenavadno za to obmo\u010dje, zaradi tega pa so ga \u010dutili dale\u010d naokoli, v ve\u010djem delu dr\u017eave in tudi v Ekvadorju, Panami in Venezueli, ki je junija letos do\u017eivela najhuj\u0161i potres v sodobni zgodovini. \u010ceprav povzro\u010dijo globinski potresi manj \u0161kode na povr\u0161ju, pa je bil kolumbijski tako uni\u010dujo\u010d, ker se je sprostila ogromna koli\u010dina energije.<\/p>\n

V kolumbijskem potresu so po zadnjih podatkih Zdru\u017eenih narodov umrli 304 ljudje, 4400 je po\u0161kodovanih, uradno je pogre\u0161anih 426 ljudi, neuradno pa vsaj 4000, ve\u010d kot 26.500 domov je popolnoma uni\u010denih in ve\u010d kot 135.000 stavb po\u0161kodovanih. Neposredno je potres prizadel ve\u010d kot 290.000 ljudi v 15 departmajih, re\u0161evalci pa \u0161e naprej nadaljujejo iskanje pre\u017eivelih. Dostopa do nekaterih pode\u017eelskih obmo\u010dij pa ne ote\u017eujejo le po\u0161kodovana cesti\u0161\u010da in zemeljski plazovi, ampak tudi prisotnost nedr\u017eavnih oboro\u017eenih skupin.<\/p>\n

Kot so opozorili kolumbijski in\u017eenirji in strokovnjaki za potresno varnost, bi lahko bilo \u0161tevilo \u017ertev ve\u010dje, toda po zadnjem velikem potresu v Kolumbiji leta 1999, ki je bil katastrofalen, je dr\u017eava mo\u010dno izbolj\u0161ala gradbena pravila. Sodobnej\u0161e stavbe v ve\u010djih mestih, kot sta Cali in Bogota, so dobro prenesle tresenje, najte\u017eje po\u0161kodbe pa so utrpele pode\u017eelske in starej\u0161e zgradbe.<\/p>\n

Najhuj\u0161a katastrofa\u00a0in dvojni potres<\/p>\n

Najmo\u010dnej\u0161i in najbolj smrtonosni potres po letu 1900 pa je 24. junija ob 18.04 do\u017eivela Venezuela. Dva uni\u010dujo\u010da potresa v razmiku le 39 sekund, kar velja za zelo redek pojav, sta mo\u010dno stresla njeno povr\u0161je. Prvi z magnitudo 7,2 kot predpotresni, drugi z magnitudo 7,5 pa kot glavni udar (podatki ameri\u0161kega geolo\u0161kega zavoda). Plitka potresa, njuno \u017eari\u0161\u010de je bilo le 10 do 20 kilometrov pod povr\u0161jem, sta posledi\u010dno povzro\u010dila silovito tresenje na samem povr\u0161ju. V hipu so se poru\u0161ile visoke stavbe in pod sabo pokopale ljudi, ki so bili v ve\u010dernih urah doma in po prvem potresu za\u010deli be\u017eati na prosto. Venezuela je namre\u010d ta dan praznovala dr\u017eavni praznik, zato je bilo doma ve\u010d ljudi kot obi\u010dajno.<\/p>\n

Po podatkih venezuelske vlade je zaradi potresa do avgusta umrlo 6400 ljudi, ve\u010d deset tiso\u010d jih \u0161e vedno pogre\u0161ajo, po\u0161kodovanih je 86.000 ljudi. Na obalnem obmo\u010dju La Guaira, kjer je bil epicenter drugega, mo\u010dnej\u0161ega potresa, je poru\u0161enih in nepopravljivo po\u0161kodovanih kar 80 odstotkov stavb. Velika \u0161koda je tudi v glavnem mesu Caracas, kjer so se zru\u0161ili celi stanovanjski bloki, po\u0161kodovana pa je tudi kulturna dedi\u0161\u010dina, kot je univerzitetno mesto Ciudad Universitaria, ki je pod Unescovo za\u0161\u010dito. Mo\u010dno je po\u0161kodovana cestna, elektroenergetska in tudi vodovodna infrastruktura, \u0161koda pa je ocenjena na 4,7 do 8,7 milijarde ameri\u0161kih dolarjev. Dvojni potres velja za eno najhuj\u0161ih naravnih nesre\u010d v tej dr\u017eavi.<\/p>\n

Za Venezuelo tako uni\u010dujo\u010da potresa pomenita \u0161e dodatni udarec ob vsej negotovosti, ki jo dr\u017eava do\u017eivlja zadnja leta. V za\u010detku leta je dr\u017eavo doletel politi\u010dni pretres, ko so ameri\u0161ke sile v jutranji raciji aretirale venezuelskega levi\u010darskega voditelja Nicol\u00e1sa Madura, ki je dr\u017eavi vladal od leta 2013. Od takrat Venezueli vlada Madurova zaveznica in nekdanja podpredsednica Delcy Rodr\u00edguez.<\/p>\n

\"Volunteers<\/p>\n

Prostovoljci gradijo zasilno stanovanjsko enoto na pode\u017eelju izven Caracasa.\u00a0\/ Foto: Reuters<\/p>\n

Toda leta pomanjkanja pred tem, ki so ga \u0161e poslab\u0161ali ameri\u0161ke sankcije, slabo stanje velikega dela javnih stanovanj in pomanjkanje cementa, ki ga je spro\u017eil propad dr\u017eavne cementarne industrije, so pomenila, da na domovih in stavbah niso bila opravljena nujno potrebna popravila, zato so bile stavbe hitreje nagnjene k zru\u0161itvi. Tudi velika vloga in mo\u010d vojske v zadnjih dveh desetletjih sta pomenili, da je imelo njeno opremljanje velikokrat prednost pred opremljanjem civilne za\u0161\u010dite.<\/p>\n

Zadnji primerljivo mo\u010dan potres v Venezueli se je sicer zgodil leta 1900 z magnitudo 7,6, kasnej\u0161i, \u010deprav mo\u010dni, pa niso presegli sedme stopnje. Glavni razlog za tokratno veliko uni\u010denje je bil po besedah seizmologov prav dvojni udarec. Medtem ko je prvi udarec oslabil strukturo stavb, ki niso bile grajene po potresnih standardih, jih je drugi dokon\u010dno poru\u0161il. Dvojni potresi oziroma potresni dvoj\u010dki so redki, vendar izjemno nevarni, saj gre za dva lo\u010dena potresa s skoraj enako magnitudo. Predstavljajo manj kot en do dva odstotka vseh velikih potresov. Eden takih se je zgodil pred tremi leti v Tur\u010diji, kjer je imel prvi potres magnitudo 7,8, drugi, devet ur kasneje, pa 7,5. Naravna katastrofa je takrat zahtevala 59.000 smrtnih \u017ertev, potres pa je spro\u017eil veliko vpra\u0161anj o kakovosti gradnje v Tur\u010diji.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ne samo ekstremni vremenski pojavi in po\u017eari, s katerimi se letos spopadata Evropa in preostali svet, to poletje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205506,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[50590,5901,65,66,35452,5900,3791,1870,8255,12842,37,38,10561,3789],"class_list":["post-205505","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-alhambra","tag-cunami","tag-europe","tag-evropa","tag-gradbena-pravila","tag-indonezija","tag-kolumbija","tag-naravne-nesrece","tag-potresi","tag-seizmologija","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tektonske-plosce","tag-venezuela"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205505","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205505"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205505\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205506"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205505"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205505"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205505"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}