![\"Julija](\"\/media\/img\/6e\/4c\/fad17297ca7e675f4144-julija-horvat-zeilhofer.jpeg\" "\\"Julija")
<\/p>\nSlovenka Julija Horvat Zeilhofer se je pred \u0161estimi leti preselila v Nem\u010dijo, kjer si je zgradila novo \u017eivljenje in uspe\u0161no kariero v \u0161portni industriji. Danes pri nem\u0161kem \u0161portnem velikanu Adidas kot produktna vodja sodeluje pri razvoju kolekcij \u0161portnih obla\u010dil, ki jih nosi na milijone ljudi po vsem svetu. “Jaz sem tukaj predvsem zaradi dela. \u017divim v mehur\u010dku Adidasa in Pume, kjer se dru\u017eim predvsem z ljudmi, ki delajo tukaj,” pove energi\u010dna 28-letnica. Delo v tako velikem mednarodnem podjetju z eno besedo opi\u0161e kot navdihujo\u010de, \u0161e posebej takrat, ko ima prilo\u017enost v \u017eivo poslu\u0161ati govor Lionela Messija. Za zdaj skupaj z mo\u017eem, ki oblikuje nogometne \u010devlje za Adidasu konkuren\u010dno podjetje Puma, ostajata v Nem\u010diji, a sta odlo\u010dena, da se v prihodnosti vrneta v Slovenijo.<\/p>\n
V tokratni rubriki Prek meja gostimo 28-letno Julijo Horvat Zeilhofer, ki je v Nem\u010diji na\u0161la svoj drugi dom. Kot pravi, si je \u017ee od mladih nog \u017eelela \u017eiveti v tujini in do\u017eiveti svet. Po kon\u010dani gimnaziji je bila zato edina logi\u010dna odlo\u010ditev vpis v mednarodni \u0161tudijski program, s \u010dimer so se ji odprla vrata za \u0161tudij v tujini.<\/p>\n
Ko se je leta 2019 kot 21-letna \u0161tudentka na za\u010detku svoje karierne poti preselila v Francijo, je bila to prav posebna avantura. “Najte\u017eje je, ko ugotovi\u0161, da nima\u0161 tak\u0161ne podporne mre\u017ee ljudi kot doma. V tujini si jo mora\u0161 na novo zgraditi.”<\/p>\n
\u0160e pred selitvijo se je za\u010dela u\u010diti franco\u0161\u010dino in poznavanje jezika ji je pri\u0161lo \u0161e kako prav. “Ko sem se preselila, sem imela mo\u017enost, da dobim cenej\u0161e \u0161tudentsko stanovanje, a le \u010de se za to dogovorim na uradu, kjer je vsa komunikacija potekala v franco\u0161\u010dini. \u010ceprav sem se francosko u\u010dila \u0161ele leto dni, se mi je uspelo dogovoriti za dodatno finan\u010dno pomo\u010d za \u0161tudente. Poznavanje jezika je pomembno, \u0161e posebej v Franciji in dr\u017eavah, kjer angle\u0161\u010dina ni tako raz\u0161irjena kot pri nas,”\u00a0pove Julija.<\/p>\n
<\/p>\n
Julija Horvat Zeilhofer je kot pripravnica delala za Pumo, nato pa je poiskala nove izzive pri Adidasu in njena pisarna se je preselila na drugo stran ceste.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Prilo\u017enost, ki jo dobijo le redki<\/p>\n
V Franciji se je posvetila \u0161tudiju, v sklopu katerega je morala opraviti tudi prakso. To je bilo v \u010dasu epidemije koronavirusa, ko ni bilo veliko podjetij, ki so razpisala mesta za pripravni\u0161tvo. “13 let sem trenirala akrobatski rockenroll in ker \u0161port \u0161e danes predstavlja velik del mojega \u017eivljenja, sem vedela, da \u017eelim po\u010deti nekaj v povezavi s \u0161portom. Verjetno ve\u010dini od nas najprej padejo na pamet podjetja, kot so Nike, Adidas in Puma. Prav pri Pumi je bilo takrat odprto pripravni\u0161ko mesto, na katero sem se prijavila in bila tudi izbrana. Leta 2020 sem se zato preselila v Nem\u010dijo,”\u00a0pripoveduje Julija.<\/p>\n
Najprej je bila pripravnica v oddelku za upravljanje podatkov, kjer pa je kmalu ugotovila, da je to podro\u010dje preve\u010d podatkovno usmerjeno. Kot izredno odprta in komunikativna oseba si je \u017eelela ve\u010d sodelovanja in stikov z ljudmi, zato se je po pol leta v Pumi prijavila na \u0161e en razpis za pripravnika in dobila prilo\u017enost za delo v marketingu.<\/p>\n
Od pripravni\u0161tva v\u00a0Pumi do zaposlitve v Adidasu<\/p>\n
Sede\u017e podjetja Puma je v nem\u0161kem mestu Herzogenaurach, na drugi strani ceste pa ima sede\u017e \u0161e en nem\u0161ki \u0161portni velikan Adidas. Ko je Julija iskala nove karierne izzive, ji ni bilo treba iti dale\u010d. Svojo prvo redno zaposlitev je namre\u010d dobila v Adidasu, kjer je najprej delala na podro\u010dju upravljanja ponudbe, kasneje pa se ji je ponudila prilo\u017enost za delo na podro\u010dju produktnega mened\u017ementa.<\/p>\n
“Delala sem kot junior product manager oziroma mlaj\u0161a produktna vodja za otro\u0161ko obutev za vsak dan. To pomeni, da kolekcijo \u010devljev spremlja\u0161 od za\u010detne ideje pa vse do kon\u010dnega produkta. Delo mi je bilo v\u0161e\u010d, ker je zelo raznoliko, veliko je komunikacije z ljudmi iz razli\u010dnih oddelkov, hkrati pa dela\u0161 tudi s podatki,”\u00a0razlo\u017ei Julija, ki je kasneje napredovala in danes dela kot produktna vodja za obla\u010dila Adidas Originals za prosti \u010das. “Trenutno delam na produktih, ki so izdelani ekskluzivno za na\u0161e veleprodajne partnerje, kot so Zalando, JD Sports in Snipes. To so na\u0161i partnerji na podro\u010dju produktov za prosti \u010das. Veliko sodelujem s poslovnimi partnerji, oblikovalci, strokovnjaki za materiale in prodajo. Jaz na trg prina\u0161am obla\u010dila in se ob tem zabavam. V tem delu zelo u\u017eivam,” navdu\u0161eno pove sogovornica.<\/p>\n
![\"Julija](\"\/media\/img\/7a\/aa\/02ef5ebee0e73cec232e-julija-horvat-zeilhofer.png\" "\\"Julija")
<\/p>\n
Julija Horvat Zeilhofer kot produktna vodja sodeluje pri razvoju obla\u010dil Adidas Originals za prosti \u010das.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
V\u0161e\u010d ji je pisanost, ki jo prina\u0161a delo v mednarodnem okolju<\/p>\n
Delo v tako velikem mednarodnem podjetju Julija z eno besedo opi\u0161e kot navdihujo\u010de. V\u0161e\u010d ji je pisanost, ki jo prina\u0161a delo z ljudmi z vseh koncev sveta ter z razli\u010dnimi izku\u0161njami in znanjem. “Delo je navdihujo\u010de tudi zato, ker Adidas sponzorira \u0161tevilne vrhunske \u0161portnike, ki nas ob\u010dasno obi\u0161\u010dejo in nagovorijo. Tako sem v \u017eivo poslu\u0161ala navdihujo\u010d govor Lionela Messija in maratonca Sebastiana Saweja.”<\/p>\n
\u0160e ena od prednosti dela v velikem mednarodnem podjetju je mo\u017enost napredovanja in nenehnega u\u010denja, veliko pozornosti pa namenjajo tudi mentorstvu. “Adidas je ogromno podjetje. V glavni pisarni, kjer delam, nas je okoli \u0161est tiso\u010d. Ko sem bila \u0161e \u0161tudentka, za veliko oddelkov sploh nisem vedela, da obstajajo. Zato je tukaj ogromno prilo\u017enosti za u\u010denje. Imamo tudi job shadowing, kar pomeni, da se z nekom, ki dela na drugem oddelku, dogovori\u0161, da si prisoten na njegovih sestankih, on ti razlo\u017ei, kaj dela, ti pa njemu pove\u0161, kaj dela\u0161 ti. Na ta na\u010din sem se sama recimo veliko nau\u010dila o vlaganju v prodajne aktivnosti. Obstaja tudi mo\u017enost short-term assignmenta, kar pomeni, da za kratek \u010das prevzame\u0161 naloge drugega zaposlenega. Zelo razvita je tudi kultura coffee chatov, ko gre\u0161 na kavo z nekom z drugega oddelka, ki ga \u0161e ne pozna\u0161. Tako si predajamo znanje, hkrati pa lahko ugotovi\u0161, ali te zanima \u0161e kak\u0161no drugo podro\u010dje,” pojasni Julija.<\/p>\n
\u017divljenje v “mehur\u010dku Adidasa in Pume”<\/p>\n
Podjetje poleg odli\u010dnih mo\u017enosti za karierni razvoj\u00a0hkrati ponuja tudi \u0161tevilne druge ugodnosti. Tako imajo zaposleni na delovnem mestu na voljo najrazli\u010dnej\u0161o \u0161portno infrastrukturo, od bazena\u00a0do teni\u0161kih in padel igri\u0161\u010d, vodenih vadb in fitnesa.<\/p>\n
“Jaz sem tukaj predvsem zaradi dela. \u017divim v mehur\u010dku Adidasa in Pume, kjer se dru\u017eim predvsem z ljudmi, ki delajo tukaj. Obe podjetji imata svojo \u0161portno infrastrukturo in velik del mojega dru\u017eabnega \u017eivljenja se odvija prav tam. Zaposleni imamo brezpla\u010den dostop do igri\u0161\u010d, v Adidasov kampus pa lahko pripeljemo tudi dru\u017eino in prijatelje. Glede tega je po mojem mnenju Adidas eden najbolj\u0161ih delodajalcev v Evropi.”<\/p>\n
![\"Glavna](\"\/media\/img\/c1\/79\/78d82b65221cf14a17ef-julija-horvat-zeilhofer.png\" "\\"Julija")
<\/p>\n
Glavna stavba podjetja Adidas v Nem\u010diji, kjer se nahaja pisarna Julije Horvat Zeilhofer.
\n Foto: Osebni arhiv <\/p>\n
Nemci ne kupujejo, ampak raje najemajo<\/p>\n
Vi\u0161je pa so tudi pla\u010de. Povpre\u010dna pla\u010da v Nem\u010diji je pribli\u017eno dvakrat vi\u0161ja kot v Sloveniji, medtem ko razlika v \u017eivljenjskih stro\u0161kih \u0161e zdale\u010d ni tako velika, pravi Julija. Vse pa je seveda odvisno od tega, kje \u017eivi\u0161 in kak\u0161en je tvoj na\u010din \u017eivljenja. “V ve\u010djih mestih, kot sta Berlin in M\u00fcnchen, vi\u0161ja pla\u010da ne sledi stro\u0161kom, ker so ti res vi\u0161ji. \u010ce \u017eivi\u0161 v manj\u0161em mestu, kjer \u017eiviva midva, je razmerje med vi\u0161ino pla\u010de in stro\u0161ki super. Ko sva \u017eivela v mestu, sva za 65 kvadratnih metrov veliko stanovanje pla\u010devala 1.200 evrov najemnine skupaj s stro\u0161ki. Stanovanjska stavba je bila sicer stara, lokacija pa zelo dobra. Zdaj \u017eiviva v manj\u0161em mestu in tukaj za 85 kvadratnih metrov veliko stanovanje v novogradnji pla\u010dujeva 1.200 evrov,” razlo\u017ei Julija. Ob tem izpostavi \u0161e eno zanimivost, po kateri se Nemci razlikujejo od Slovencev. Ve\u010d kot polovica prebivalcev Nem\u010dije stanovanja oziroma nepremi\u010dnine najema. Dav\u010dne spodbude so namre\u010d urejene tako, da se nepremi\u010dnino bolj izpla\u010da kupiti kot nalo\u017ebo za oddajanje.<\/p>\n
Cene v trgovinah so podobne kot v Sloveniji, medtem ko so cene v restavracijah pribli\u017eno 30 odstotkov vi\u0161je. “Tukaj je precej obi\u010dajno, da ljudje pogosto hodijo ven jest. Sama tega nisem vajena, saj smo v Sloveniji v gostilne obi\u010dajno hodili predvsem takrat, ko smo kaj praznovali,”\u00a0pravi Julija.<\/p>\n
\u010ce obstaja pravilo, se ga dr\u017ei\u0161<\/p>\n
Ena izmed stvari, ki jo je pri Nemcih presenetila, je tudi to, kako dosledno upo\u0161tevajo pravila. “Nemci so zelo organizirani in imajo radi pravila. \u010ce povem primer: lo\u010devanje odpadkov poznamo tudi v Sloveniji, vendar sem v Nem\u010diji do\u017eivela nekaj, kar me je precej presenetilo. Ko sem v ko\u0161 za papir odlo\u017eila \u0161katlo, polno papirja, so mi jo dostavili nazaj do vrat in prilo\u017eili listek, na katerem je pisalo, da jo moram razstaviti. Zelo so dosledni, in \u010de obstaja pravilo, se ga tudi dr\u017eijo.”<\/p>\n
Zaveda se, kaj ponuja Slovenija<\/p>\n
Julija za zdaj ostaja v Nem\u010diji, ker se \u017eeli karierno razvijati in rasti v mednarodnem okolju, kjer se lahko u\u010di od ljudi, ki prihajajo z vsega sveta. V prihodnosti se\u00a0namerava vrniti v Slovenijo, saj si, kot sama pravi, \u017eeli \u017eiveti kakovostno \u017eivljenje, ki ga ta ponuja.<\/p>\n
“Zavedam se kakovosti \u017eivljenja v Sloveniji in tega si tudi sama \u017eelim v prihodnosti. Veliko mojih prijateljev iz Nem\u010dije prihaja v Slovenijo na dopust, in ko se vrnejo, me pogosto vpra\u0161ajo: “Julija, kaj \u0161e dela\u0161 tukaj\u00a0(smeh, op. a)?”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Slovenka Julija Horvat Zeilhofer se je pred \u0161estimi leti preselila v Nem\u010dijo, kjer si je zgradila novo \u017eivljenje…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205510,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[22863,493,3054,59,61,62,37,58,60,38,94],"class_list":["post-205509","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-adidas","tag-nemcija","tag-prek-meja","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117166100307029797","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205509","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205509"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205509\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205510"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205509"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205509"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205509"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}