![\"Termometri](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-836240-1000.webp\")
<\/p>\nLeto\u0161nji vro\u010dinski valovi, ki so od maja naprej pregrevali staro celino, so na stotinah vremenskih postaj podirali rekorde izmerjenih temperatur. Na meteorolo\u0161ki postaji Podnanos so izmerili 38,7 stopinje Celzija, s \u010dimer je padel slovenski rekord za mesec junij. S 40 stopinjami Celzija, izmerjenih v Dolenjah pri Ajdov\u0161\u010dini, je padel absolutni julijski rekord. Kasneje je padlo tudi ve\u010d deset absolutnih lokalnih rekordov, v Ljubljani so osem zaporednih dni izmerili ve\u010d kot 35 stopinj Celzija.<\/p>\n
Leto\u0161nji vro\u010dinski valovi so v Evropi povzro\u010dili najmanj 35.000 prese\u017enih smrti, \u0161tevilke \u0161e niso dokon\u010dne. Najve\u010d umrlih so za zdaj evidentirali v Nem\u010diji, Franciji in \u0160paniji.<\/p>\n
Tudi v Franciji \u0161e nikoli prej niso izmerili tako visoke junijske temperature, v Pissosu so izmerili 44,3 stopinje Celzija. V Notu na Siciliji so julija izmerili najvi\u0161jo temperaturo leto\u0161njega evropskega vro\u010dinskega vala \u2013 kar 46,5 stopinje. Absolutne dnevne rekorde so zabele\u017eili \u0161e v Avstriji (41,2 \u00b0C), Nem\u010diji (41,7 \u00b0C), na Mad\u017earskem (40,7 \u00b0C) in Slova\u0161kem (41,4 \u00b0C), na Poljskem (40,5 \u00b0C), Nizozemskem (39,4 \u00b0C), v \u0160vici (39,0 \u00b0C v Baslu) in na Danskem (37,0 \u00b0C). Poleg zra\u010dnih temperatur so izjemno visoke vrednosti dosegle tudi povr\u0161inske temperature Sredozemskega morja in Atlantskega oceana.<\/p>\n
Umrljivost zaradi vro\u010dine porasla za tretjino<\/p>\n
Visoke temperature mo\u010dno obremenijo \u010dlove\u0161ki organizem, \u0161e posebej, \u010de je oslabljen zaradi starosti ali kroni\u010dnih bolezni. Vro\u010dina poslab\u0161a obstoje\u010de zdravstvene te\u017eave, kot so bolezni dihal ali srca in o\u017eilja, \u017ertve pogosto umrejo zaradi sr\u010dnega infarkta, kapi ali odpovedi ledvic. Svetovna zdravstvena organizacija je sporo\u010dila, da se je umrljivost zaradi vro\u010dine v Evropi v zadnjih 20 letih pove\u010dala za ve\u010d kot 30 odstotkov in da bo v prihodnosti zaradi podnebne krize in staranja prebivalstva \u0161e nara\u0161\u010dala.<\/p>\n
Posledice vro\u010dinskih valov razkrije statisti\u010dno spremljanje tako imenovanih prese\u017enih smrti. V Evropi so jih v leto\u0161njih \u0161tirih vro\u010dinskih valovih na\u0161teli najmanj 35.000, je poro\u010dal britanski The Guardian. Pri tem to niti pribli\u017eno ni kon\u010dna ocena umrlih, saj vanjo ni zajeta polovica celine in ne vklju\u010duje vseh smrti v iztekajo\u010dem se avgustu.<\/p>\n
NIJZ prese\u017ene umrljivosti zaradi vro\u010dine ne spremlja sproti. Analizo za leto\u0161nje poletje bo lahko pripravil \u0161ele septembra 2027, ko bodo na voljo dokon\u010dni podatki o umrlih.<\/p>\n
Zgolj za\u010dasni podatki za Nem\u010dijo, Francijo in \u0160panijo na\u0161tevajo ve\u010d kot 25.000 prese\u017enih smrti. Nem\u0161ka javnozdravstvena agencija In\u0161titut Roberta Kocha (RKI) je sporo\u010dila, da je zgolj od 22. do 28. junija umrlo 9600 ljudi. Ve\u010d dodatnih smrti so prej zaznali le julija 2022, ko je koronavirus \u0161e kro\u017eil med populacijo. \u0160tevilo smrtnih \u017ertev zaradi vro\u010dine je v obi\u010dajnih poletjih praviloma manj kot 2000, je sporo\u010dil RKI.<\/p>\n
Rekordno poletno prese\u017eno umrljivost je v \u0160paniji zaznal zdravstveni in\u0161titut Carlos III. Od maja do tega tedna so vro\u010dini pripisali 4947 smrti. Francoska nacionalna zdravstvena agencija je prej\u0161nji teden sporo\u010dila neuradne podatke, po katerih je bilo od 31. maja do 22. julija 7300 prese\u017enih smrti. Dr\u017eave razli\u010dno izra\u010dunavajo in predstavljajo podatke o prese\u017eni umrljivosti. \u0160panija in Nem\u010dija denimo v realnem \u010dasu modelirata ocenjeno prese\u017eno umrljivost zaradi vro\u010dine.<\/p>\n
NIJZ nima metodologije za a\u017eurno merjenje<\/p>\n
Prese\u017eno umrljivost v Sloveniji spremlja Nacionalni in\u0161titut za javno zdravje (NIJZ). \u00bbA\u017eurnega mese\u010dnega prese\u017eka umrljivosti se ne poslu\u017eujemo \u2013 nimamo razvite metodologije,\u00ab pravi NIJZ in dodaja: \u00bbAnalize umrljivosti v \u010dasu vro\u010dinskih valov v primerjavi s \u010dasom brez vro\u010dinskih valov na letni ravni za teko\u010de leto lahko naredimo \u0161ele septembra naslednje leto, ker so \u0161ele takrat dosegljivi podatki v bazi umrlih. Torej bodo za leti 2024 in 2025 dosegljive po septembru 2026 in analize za leto 2026 \u0161ele v septembru 2027.\u00ab<\/p>\n
V Sloveniji je treba biti pri interpretaciji rezultatov zelo previden, \u0161e poudarja NIJZ. \u00bbNamre\u010d, v na\u0161i dr\u017eavi je \u0161tevilo opazovanih dogodkov (\u0161tevilo smrti) na dan zelo majhno in je statisti\u010dna analiza zato te\u017eavna in v\u010dasih z nepopolnim odgovorom.\u00ab<\/p>\n
Zaradi vro\u010dine prese\u017eno umirali v poletjih 2006, 2007, 2014 in 2015<\/p>\n
NIJZ vsako leto opravi tudi kratkotrajno (letno) analizo povezanosti med vro\u010dinskimi valovi in \u0161tevilom umrlih v poletnem \u010dasu, od maja do konca septembra. Doslej so naredili analize od leta 1999 do 2023. Prese\u017ene smrti so zaznali v letih 2006, 2007, 2014 in 2015. Opravili so tudi analize povezanosti med vro\u010dinskimi valovi in \u0161tevilom umrlih v Ljubljani, in sicer od leta 2017 do leta 2021. V tem obdobju statisti\u010dno zna\u010dilno prese\u017eenih smrti niso izra\u010dunali.<\/p>\n
V UKC Ljubljana so med vro\u010dinskimi valovi obravnavali do deset odstotkov ve\u010d pacientov na internisti\u010dni prvi pomo\u010di. V Mariboru so obravnavali tudi nekaj primerov vro\u010dinskega udara. V Ljubljani ocenjujejo, da preventiva dosega namen.<\/p>\n
Kak\u0161ne so izkustvene zaznave? Kak\u0161ne spremembe so med leto\u0161njimi vro\u010dinskimi valovi zaznali v obeh klini\u010dnih centrih in v ljubljanskem zdravstvenem domu? \u00bbV leto\u0161njih vro\u010dinskih valovih smo na internisti\u010dni prvi pomo\u010di (IPP) urgence obravnavali do okoli deset odstotkov ve\u010d pacientov,\u00ab so nam sporo\u010dili iz UKC Ljubljana. Zaradi nekoliko ve\u010djega \u0161tevila obravnavanih pacientov na IPP je bilo med vro\u010dinskim valom za pet do deset odstotkov ve\u010d hospitalizacij z IPP.<\/p>\n
\u00bbPri starej\u0161ih pacientih z ve\u010d kroni\u010dnimi te\u017eavami se v vro\u010dih dneh kroni\u010dne bolezni lahko poslab\u0161ajo v povezavi z razli\u010dnimi spro\u017eilci (oku\u017ebe, motnje ritma in podobno),\u00ab so \u0161e zapisali. \u00bb\u0160ele ko izklju\u010dimo te dejavnike, lahko re\u010demo, da je vzrok za poslab\u0161anje ve\u010dja vro\u010dinska obremenitev oziroma vro\u010dinska iz\u010drpanost.\u00ab<\/p>\n
Vro\u010dina torej lahko vpliva na poslab\u0161anje kroni\u010dnih bolezni, niso pa zaznavali, da bi bila vro\u010dina pri pacientih, ki so v \u010dasu vro\u010dinskih valov prihajali na urgenco, poglavitni dejavnik. Med pacienti so prevladovali starej\u0161i in pacienti s kroni\u010dnimi boleznimi. Med poglavitnimi te\u017eavami, zaradi katerih so prihajali, so prevladovale bole\u010dine v prsnem ko\u0161u, bole\u010dine v trebuhu, te\u017eka sapa, poslab\u0161anje sr\u010dnega popu\u0161\u010danja, poslab\u0161anje kroni\u010dnih plju\u010dnih bolezni in drugih kroni\u010dnih bolezni.<\/p>\n
<\/p>\n
Preventiva je dosegla svoj namen<\/p>\n
Razmere na splo\u0161ni nujni medicinski pomo\u010di Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana poleti niso bile izstopajo\u010de in so bile zna\u010dilne za obdobja poletnih vro\u010dinskih valov. \u00bbZ zadovoljstvom opa\u017eamo, da informacije s podro\u010dja preventive, ki jih javnosti sporo\u010damo prek razli\u010dnih kanalov, dosegajo svoj namen,\u00ab pravijo v ZD Ljubljana. \u00bbV vro\u010dinskem valu sicer vedno pri\u010dakujemo nekoliko pove\u010dan obisk, predvsem pacientov s kroni\u010dnimi te\u017eavami,\u00ab so sporo\u010dili iz UKC Maribor. \u00bbGlavnino tovrstnih pacientov predstavljajo starej\u0161i pacienti s pridru\u017eenimi boleznimi, ki prihajajo ve\u010dinoma zaradi poslab\u0161anja katere izmed osnovnih bolezni.\u00ab \u010cez poletje so v Mariboru obravnavali tudi nekaj primerov vro\u010dinskega udara.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Leto\u0161nji vro\u010dinski valovi, ki so od maja naprej pregrevali staro celino, so na stotinah vremenskih postaj podirali rekorde…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205554,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[65,66,2177,41073,38413,37,38,4391,22500],"class_list":["post-205553","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-europe","tag-evropa","tag-nijz","tag-presezna-umrljivost","tag-presezne-smrti","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-ukc-ljubljana","tag-vrocinski-valovi"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117166234770861442","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205553","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205553"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205553\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205554"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205553"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205553"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205553"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}