{"id":205717,"date":"2026-08-27T09:36:09","date_gmt":"2026-08-27T09:36:09","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205717\/"},"modified":"2026-08-27T09:36:09","modified_gmt":"2026-08-27T09:36:09","slug":"bo-pogacarju-uspel-podvig-ki-ga-ze-vec-kot-30-let-ni-ponovil-nihce","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205717\/","title":{"rendered":"Bo Poga\u010darju uspel podvig, ki ga \u017ee ve\u010d kot 30 let ni ponovil nih\u010de?"},"content":{"rendered":"

\u010ce bi Tadeju Poga\u010darju uspelo majico vodilnega na \u0161panski Vuelti obdr\u017eati vse do cilja v Granadi, bi se vpisal v izjemno ekskluziven klub kolesarjev, ki so na Grand Touru vodili od samega za\u010detka do konca. Zadnji, ki mu je to uspelo, je bil Tony Rominger na Vuelti leta 1994. Od takrat je minilo \u017ee 32 let.<\/p>\n

Gre za dose\u017eek, ki je v zgodovini tritedenskih dirk presenetljivo redek, v sodobnem kolesarstvu pa skoraj nepredstavljiv. Majica vodilnega pogosto menja lastnika \u017ee zaradi razli\u010dnih profilov uvodnih etap, bonifikacij, taktiziranja favoritov in dejstva, da najbolj\u0161i kolesarji velikokrat niti nimajo interesa, da bi jo prevzeli prezgodaj.<\/p>\n

Bottecchii prvi, ki mu je to uspelo<\/p>\n

Na Dirki po Franciji je prvi tak podvig uspel Italijanu Ottaviu Bottecchii leta 1924. Dobil je \u017ee uvodno etapo, oblekel rumeno majico in je do Pariza ni ve\u010d prepustil nikomur. Tour ga tudi uradno navaja kot prvega kolesarja, ki je dirko vodil od za\u010detka do konca. Pri tem velja dodati, da je imel Tour tistega leta le 15 etap, res pa so bile te po dana\u0161njih merilih nepredstavljivo dolge.<\/p>\n

Bottecchiin dose\u017eek je \u0161tiri leta pozneje ponovil Nicolas Frantz, ki je bil leta 1928 vodilni na vseh 22 etapah, leta 1935 pa \u0161e Romain Maes.<\/p>\n

Potem se je zgodba kon\u010dala. Vsaj \u010de merilo razumemo povsem dobesedno.<\/p>\n

\"Jacques<\/p>\n

Jacques Anquetil
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Obstaja namre\u010d zanimiva zgodovinska posebnost, povezana z enim najve\u010djih imen francoskega kolesarstva. Jacques Anquetil je pred Tourom leta 1961 samozavestno napovedal, da bo vodstvo prevzel \u017ee prvi dan in ga obdr\u017eal vse do Pariza. In svojo napoved je skoraj dobesedno uresni\u010dil.<\/p>\n

Prvi tekmovalni dan je bil razdeljen na dva dela. Dopoldansko etapo 1a je dobil njegov reprezentan\u010dni kolega Andr\u00e9 Darrigade, ki je bil po njej tudi prvi vodilni. Popoldne je sledil kronometer, na katerem je zmagal Anquetil, prevzel rumeno majico in je do Pariza ni ve\u010d slekel.<\/p>\n

\u0160tirje junaki, ki so imeli \u0161karje in platno Gira v svojih rokah<\/p>\n

Na Giru so taki primeri \u0161tirje.\u00a0Prvi kolesar, ki je na Giru vodil od prve do zadnje etape, je bil Costante Girardengo, ki mu je to uspelo\u00a0leta 1919, ko je imela italijanska pentlja le deset etap. Osem let pozneje se je pod enak podvig podpisal Alfredo\u00a0Binda, ki je leta 1927 vodil vseh 15 etap.\u00a0<\/p>\n

Pri obeh je potrebna pomembna opomba: ro\u017enate majice dejansko nista nosila, saj so znamenito maglio rosa uvedli \u0161ele leta 1931, sta pa bila od prve do zadnje etape vodilna v skupnem se\u0161tevku.<\/p>\n

\"Italijan<\/p>\n

Italijan Gianni Bugno je bil zadnji kolesar, ki je na Giru vodil od prve do zadnje etape.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Na naslednjega tak\u0161nega kolesarja je moral Giro \u010dakati ve\u010d desetletij.\u00a0Eddy Merckx je leta 1973 ro\u017enato majico prevzel \u017ee po prvi etapi v belgijskem Verviersu in jo nato pripeljal vse do cilja v Trstu.\u00a0Sedemnajst let pozneje je podvig ponovil Gianni Bugno. Italijan je leta 1990 dobil uvodni kronometer v Bariju, oblekel ro\u017enato in je ni ve\u010d slekel vse do Milana.<\/p>\n

Od takrat na Giru tega ni ponovil nih\u010de. Niti Tadej Poga\u010dar, ki je na Giru dominiral\u00a0leta 2024. Ro\u017enato majico je namre\u010d oblekel “\u0161ele” po drugi etapi.\u00a0<\/p>\n

Na Vuelti \u010detverica, med njimi tudi Anquetil<\/p>\n

Na Dirki po \u0160paniji so vodstvo od za\u010detka do konca dr\u017eali Juli\u00e1n Berrendero leta 1942, Jacques Anquetil leta 1963, Freddy Maertens leta 1977 in Tony Rominger leta 1994.<\/p>\n

\"Tony<\/p>\n

Tony Rominger je zadnji kolesar, ki je na Grand Touru vodil vse od za\u010detka do konca. Bilo je na Vuelti pred 32 leti.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Berrendero je leta 1942 vodil vseh 17 etap, pri Anquetilu pa je zgodba podobna tisti s Toura dve leti prej.\u00a0Tudi prvi dan Vuelte 1963 je bil razdeljen na dva dela. Po etapi 1a je vodil \u0160panec Antonio Barrutia, nato pa je Anquetil dobil popoldanski kronometer 1b, prevzel vodstvo in ga do konca dirke ni ve\u010d izgubil.<\/p>\n

Maertensova Vuelta, kakr\u0161ne si danes skoraj ne predstavljamo<\/p>\n

Posebno poglavje v tej zgodbi predstavlja Freddy Maertens in njegova Vuelta leta 1977.\u00a0Belgijec ni zgolj prevzel vodstva na samem za\u010detku in ga obdr\u017eal do konca, vmes je osvojil kar 13 etap, vklju\u010dno s prologom, ter dirko prakti\u010dno spremenil v svojo osebno predstavo. Vodil je od prvega do zadnjega dne, ob skupni zmagi pa osvojil \u0161e razvrstitev po to\u010dkah.<\/p>\n

\"Freddy<\/p>\n

Freddy Maertens je leta 1977 zmagal v skupnem se\u0161tevku Vuelete, “spotoma” pa osvojil \u0161e 13 etap.
\n Foto: Guliverimage <\/p>\n

Sedemnajst let pozneje je njegov dose\u017eek ponovil Tony Rominger.\u00a0\u0160vicar je Vuelto leta 1994 za\u010del z zmago v prologu, prevzel takrat \u0161e rumeno majico vodilnega in je ni ve\u010d oddal. Ob tem je dobil \u0161est etap in \u0161e tretji\u010d zapored osvojil Dirko po \u0160paniji.<\/p>\n

Bo Poga\u010dar po 32 letih naslednji?<\/p>\n

Zdaj se je pred podobno prilo\u017enostjo zna\u0161el Poga\u010dar.\u00a0Slovenec je leto\u0161njo Vuelto odprl z zmago na prologu v Monaku, oblekel rde\u010do majico in jo po petih etapah \u0161e vedno nosi. Po silovitem napadu in zmagi v \u010detrti etapi ima pred najbli\u017ejimi tekmeci \u017ee ob\u010dutno prednost.<\/p>\n

\u010ce bi mu uspelo rde\u010do majico obdr\u017eati vse do cilja v Granadi 13. septembra, bi se vpisal v \u0161e en izjemno ekskluziven klub. A kot je namignil \u017ee po peti skupni zmagi na Touru, Poga\u010dar klubov ne mara prav dolgo \u2013\u00a0in tudi v tem primeru bi verjetno sku\u0161al narediti vse, da bi meje tega kluba premaknil \u0161e vi\u0161je.<\/p>\n

Kolesarji, ki so na Giru, Touru ali Vuelti vodili vse od prve do zadnje etape:<\/p>\n

Dirka po Franciji<\/p>\n

Kolesar
\nLeto<\/p>\n

Ottavio Bottecchi a
\n1924<\/p>\n

Nicolas Frantz
\n1928<\/p>\n

Romain Maes
\n1935<\/p>\n

Jacques Anquetil*
\n1961<\/p>\n

Dirka po Italiji<\/p>\n

Kolesar
\nLeto<\/p>\n

Costante Girardengo\u00a0
\n1919<\/p>\n

Alfredo Binda
\n1927<\/p>\n

Eddy Merckx
\n1973<\/p>\n

Gianni Bugno
\n1990<\/p>\n

Dirka po \u0160paniji<\/p>\n

Kolesar
\nLeto<\/p>\n

Juli\u00e1n Berrendero\u00a0
\n1942<\/p>\n

Jacques Anquetil*
\n1963<\/p>\n

Freddy Maertens
\n1977<\/p>\n

Tony Rominger
\n1994<\/p>\n

* Anquetil je leta 1961 na Touru in leta 1963 na Vuelti vodstvo prevzel v drugem delu uvodnega dne, ki je bil razdeljen na dve polovi\u010dni etapi. Prvi tekmovalni dan je tako kon\u010dal kot vodilni, ni pa vodil po prav vsakem posameznem delu etape.<\/p>\n

Preberite \u0161e:<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ce bi Tadeju Poga\u010darju uspelo majico vodilnega na \u0161panski Vuelti obdr\u017eati vse do cilja v Granadi, bi se…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205718,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[16],"tags":[3248,22242,24180,62,37,58,60,38,94,93,1874],"class_list":["post-205717","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-sport","tag-dirka-po-franciji","tag-dirka-po-italiji","tag-dirka-po-spaniji","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-sport","tag-sports","tag-tadej-pogacar"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205717","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205717"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205717\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205718"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205717"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205717"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205717"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}