{"id":205819,"date":"2026-08-27T11:13:07","date_gmt":"2026-08-27T11:13:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205819\/"},"modified":"2026-08-27T11:13:07","modified_gmt":"2026-08-27T11:13:07","slug":"pod-gladino-jadrana-se-dogaja-nekaj-srhljivega-zaskrbljeni-strokovnjaki-zdaj-razkrili-vso-resnico-o-morju-ki-se-drasticno-spreminja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205819\/","title":{"rendered":"Pod gladino Jadrana se dogaja nekaj srhljivega: zaskrbljeni strokovnjaki zdaj razkrili vso resnico o morju, ki se drasti\u010dno spreminja"},"content":{"rendered":"

V Jadranu se pod gladino dogaja nekaj, kar je skrito pred o\u010dmi nepreglednega \u0161tevila turistov. Toda znanstveniki vse skupaj pozorno spremljajo in \u0161tevilni niso prav ni\u010d navdu\u0161eni.<\/p>\n

Jadransko morje dobiva nove prebivalce. Vrste, ki neko\u010d v njem niso \u017eivele, se pojavljajo na novih obmo\u010djih, nekatere se ustalijo, druge izginejo, so pa tudi tak\u0161ne, ki postanejo dovolj uspe\u0161ne, da za\u010dnejo spreminjati ob\u010dutljivo ravnovesje doma\u010dega ekosistema. Prav te znanstvenike najbolj skrbijo.<\/p>\n

Med pri\u0161leki je tudi morski oreh, prosojni rebra\u0161, ki lahko na prvi pogled spominja na meduzo. Izvira iz zahodnega Atlantika, danes pa ga najdemo tudi v Jadranu. Njegova prisotnost je le eden od vidnej\u0161ih primerov precej \u0161ir\u0161ega pojava, ki ga morski biologi spremljajo vse natan\u010dneje, pi\u0161e Novi list.<\/p>\n

Nove oziroma tujerodne vrste lahko v Jadran prispejo na razli\u010dne na\u010dine, pri \u010demer jim pogosto nehote pomaga \u010dlovek. Eden od pomembnih na\u010dinov prenosa so balastne vode ladij, organizmi pa lahko velike razdalje premagajo tudi pritrjeni na ladijske trupe.<\/p>\n

Toda \u017ee sama prisotnost nove vrste \u0161e ne pomeni nevarnosti. Za tujerodno oziroma alohtono vrsto velja organizem, ki se pojavi zunaj svojega naravnega obmo\u010dja raz\u0161irjenosti. Nekateri tak\u0161ni pri\u0161leki v novem okolju pre\u017eivijo, ne da bi povzro\u010dili ve\u010dje spremembe. Te\u017eava nastane, ko se uspe\u0161no naselijo, za\u010dnejo hitro mno\u017eiti in vplivati na odnose med doma\u010dimi vrstami. Takrat govorimo o invazivnih vrstah.<\/p>\n

“Invazivne vrste lahko avtohtonim jadranskim vrstam konkurirajo za hrano, \u017eivljenjski prostor in druge vire. \u010ce denimo uporabljajo isti vir hrane, ga doma\u010dim vrstam ostane manj, kar je pomembno za vrste, kot so male pelagi\u010dne ribe, vir, ki ga izkori\u0161\u010damo \u017ee stoletja,” za Novi list pojasnjuje dr. Daniela Mari\u0107 Pfannkuchen iz centra za raziskovanje morja v Rovinju, ki deluje v okviru in\u0161tituta Ru\u0111er Bo\u0161kovi\u0107.<\/p>\n

Morski oreh pod posebnim drobnogledom<\/p>\n

Prav morski oreh je eden od organizmov, ki jih raziskovalci pozorno spremljajo. Prehranjuje se z zooplanktonom, drobnimi organizmi, ki plavajo v morju in predstavljajo pomemben \u010dlen morske prehranjevalne verige. Z zooplanktonom se prehranjujejo tudi ribe, zato lahko velike populacije morskega oreha pove\u010dajo pritisk na isti vir hrane, od katerega so odvisne doma\u010de vrste. Znanstvenikom zato ni dovolj zgolj podatek, da se je neka nova vrsta pojavila v Jadranu. Vedeti \u017eelijo, kje se je pojavila, kako \u0161tevil\u010dna je, ali se \u0161iri in kako hitro osvaja nova obmo\u010dja.<\/p>\n

“Ko vrsto najdemo na novi lokaciji, dobimo novo to\u010dko na zemljevidu njenega \u0161irjenja. \u010ce se je invazija za\u010dela na jugu Jadrana, lahko spremljamo, ali se iz leta v leto pomika proti severu. Pri vrstah, ki prispejo z balastnimi vodami, je vzorec lahko povsem druga\u010den, saj se lahko pojavijo neposredno v dolo\u010denem pristani\u0161\u010du in tam vzpostavijo populacijo,” pojasnjuje Mari\u0107 Pfannkuchen.<\/p>\n

Prav hitrost odkrivanja je lahko odlo\u010dilna. \u010cim prej raziskovalci zaznajo potencialno problemati\u010dno vrsto, tem ve\u010d \u010dasa imajo za oceno tveganja, pristojne institucije pa za razmislek o morebitnih ukrepih. Zaplete se lahko tudi pri zakonodaji. \u010ce se pojavi vrsta, za katero obstoje\u010di predpisi ne dolo\u010dajo primernega na\u010dina odstranjevanja ali omejevanja \u0161irjenja, je treba prilagoditi tudi regulativni okvir.<\/p>\n

Jadran dobiva sistem zgodnjega opozarjanja<\/p>\n

Prav zgodnje odkrivanje sprememb je v sredi\u0161\u010du projekta ALIENA, katerega polno ime je ALIgning Efforts to control Non-indigenous species in the Adriatic sea. V njem znanstveniki in institucije iz Hrva\u0161ke in Italije povezujejo podatke ter usklajujejo spremljanje tujerodnih vrst v Jadranskem morju. Cilj ni zgolj sestaviti seznam novih prebivalcev morja, temve\u010d ustvariti skupno bazo znanja in sistem, s katerim bi bilo mogo\u010de bolje razumeti, kje in kako se posamezne vrste pojavljajo ter kam bi se lahko \u0161irile.<\/p>\n

Terenska opa\u017eanja zato povezujejo z ra\u010dunalni\u0161kimi modeli, ki ocenjujejo, v kak\u0161nih okoljskih razmerah bi posamezne tujerodne vrste lahko pre\u017eivele in na katerih obmo\u010djih bi se utegnile raz\u0161iriti. Prva razli\u010dica prognosti\u010dnih orodij je \u017ee izdelana, njihovo zanesljivost pa preverjajo s podatki, pridobljenimi med pilotnimi raziskavami na \u0161tirih obmo\u010djih Jadrana. Kon\u010dni cilj je ambicioznej\u0161i: vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi raziskovalcem in pristojnim ustanovam omogo\u010dil, da potencialno pomembne spremembe zaznajo, \u0161e preden postanejo resen problem.<\/p>\n

I\u0161\u010dejo tudi tisto, \u010desar o\u010di ne vidijo<\/p>\n

Pri iskanju novih prebivalcev Jadrana imajo vse pomembnej\u0161o vlogo tudi sodobne molekularne metode. Z njimi je mogo\u010de zaznati organizme, ki jih je s klasi\u010dnim opazovanjem te\u017eko odkriti, ker so izjemno majhni, redki ali pa so na videz zelo podobni sorodnim vrstam. “Molekularne metode nam dajejo povsem nov vpogled v biotsko raznovrstnost Jadrana. Odkrivamo vrste, ki jih prej ni bilo na na\u0161ih seznamih, vendar to ne pomeni, da so vse nove ali invazivne. Nekatere so bile morda tukaj od nekdaj, le s prej\u0161njimi metodami jih nismo mogli prepoznati,” opozarja Mari\u0107 Pfannkuchen.<\/p>\n

Zato vsak nov zapis na seznamu jadranskih vrst \u0161e ni razlog za preplah. \u0160ele podatki o \u0161tevil\u010dnosti, \u0161irjenju, prisotnosti in vplivu na okolje lahko poka\u017eejo, ali je novi prebivalec morja dejansko nevaren za ekosistem. Pri sestavljanju te velike sestavljanke lahko pomagajo tudi ljudje, ki so vsak dan ob morju. Kopalci, potaplja\u010di in drugi obiskovalci Jadrana lahko neznan ali nenavaden organizem fotografirajo ter zabele\u017eijo kraj in \u010das opa\u017eanja. Podatke lahko posredujejo prek aplikacije Crafting the Sea in tako neposredno pomagajo raziskovalcem pri spremljanju sprememb v morskem ekosistemu.<\/p>\n

<\/p>\n

\"Pop<\/p>\n

<\/a><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"V Jadranu se pod gladino dogaja nekaj, kar je skrito pred o\u010dmi nepreglednega \u0161tevila turistov. Toda znanstveniki vse…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205820,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[32,35,31,34,36,37,38,33],"class_list":["post-205819","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-headlines","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-top-stories"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117167181892454930","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205819","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205819"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205819\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205820"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205819"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205819"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205819"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}