{"id":205924,"date":"2026-08-27T13:03:07","date_gmt":"2026-08-27T13:03:07","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205924\/"},"modified":"2026-08-27T13:03:07","modified_gmt":"2026-08-27T13:03:07","slug":"se-nam-obeta-draga-zima-preverili-smo-koliko-bomo-letos-placali-za-ogrevanje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205924\/","title":{"rendered":"Se nam obeta draga zima? Preverili smo, koliko bomo letos pla\u010dali za ogrevanje"},"content":{"rendered":"

Poletje se \u0161e ni povsem poslovilo, toda za \u0161tevilna gospodinjstva se \u017ee za\u010denja obdobje razmi\u0161ljanja o kurilni sezoni. Rezervoarje za kurilno olje bo treba napolniti, zaloge drv in peletov pripraviti, pri gospodinjstvih, ki se ogrevajo z elektriko ali zemeljskim plinom, pa bo pomembno predvsem spremljanje cen in porabe. Leto\u0161nja slika je precej druga\u010dna kot v \u010dasu energetske krize, vendar razlogov za popolno brezskrbnost ni. Cene posameznih energentov se lahko do za\u010detka zime \u0161e precej spremenijo, poleg tega pa bo kon\u010dni ra\u010dun odvisen tudi od tega, kako hladna bo sezona<\/a>.<\/p>\n

Eden najbolj oprijemljivih podatkov prihaja s podro\u010dja kurilnega olja. Po podatkih slovenske vlade je najvi\u0161ja dovoljena drobnoprodajna cena kurilnega olja od 25. avgusta do vklju\u010dno 31. avgusta 2026 1,517 evra za liter. \u0160e teden prej je bila cena 1,470 evra. To pomeni, da bi za 1000 litrov kurilnega olja trenutno od\u0161teli pribli\u017eno 1517 evrov, \u010de bi kupovali po najvi\u0161ji dovoljeni maloprodajni ceni. Cena seveda ni zagotovilo, da bo tak\u0161na ostala tudi jeseni. Pri kurilnem olju se lahko razmere na svetovnih naftnih trgih zelo hitro odrazijo na doma\u010di ceni, zato je pri na\u010drtovanju stro\u0161kov za zimo smiselno ra\u010dunati tudi na mo\u017enost nihanj.<\/p>\n

Elektrika ostaja pomemben stro\u0161ek<\/p>\n

\"Pri<\/p>\n

Pri elektriki je treba upo\u0161tevati tudi omre\u017enino in druge sestavine ra\u010duna. FOTO: Evgen_prozhyrko Getty Images\/iStockphoto<\/p>\n

Pri gospodinjstvih, ki se ogrevajo s toplotnimi \u010drpalkami, elektri\u010dnimi pe\u010dmi ali drugimi elektri\u010dnimi sistemi, je polo\u017eaj bolj zapleten, saj kon\u010dni stro\u0161ek ni odvisen samo od cene energije. SURS kot aktualen podatek za gospodinjstva navaja pribli\u017eno 0,21 evra za kilovatno uro elektri\u010dne energije, medtem ko je pri zemeljskem plinu aktualni podatek pribli\u017eno 0,09 evra za kilovatno uro.<\/p>\n

Pri elektriki je treba upo\u0161tevati tudi omre\u017enino in druge sestavine ra\u010duna. Pomemben dejavnik bo tudi sistem obra\u010dunavanja omre\u017enine. Agencija za energijo opozarja, da je cena omre\u017enine odvisna od \u010dasovnih blokov in obra\u010dunske mo\u010di, pri \u010demer je vi\u0161ja sezona povezana tudi z druga\u010dnimi tarifnimi postavkami. Za gospodinjstvo s toplotno \u010drpalko to pomeni, da ni pomembna samo cena ene kilovatne ure, ampak tudi na\u010din uporabe sistema in \u010das, v katerem nastaja poraba.<\/p>\n

Plin je cenej\u0161i energent, vendar tudi tu ni mogo\u010de izklju\u010diti sprememb<\/p>\n

Pri zemeljskem plinu so bile cene za gospodinjstva po zadnjih objavljenih podatkih SURS okoli 0,09 evra\/kWh. V tretjem \u010detrtletju 2025 je povpre\u010dna cena zna\u0161ala 0,089 evra\/kWh, medtem ko je bila cena elektrike 0,215 evra\/kWh. Tudi pri plinu je treba biti previden pri napovedih za zimo. Cena je povezana z razmerami na evropskem energetskem trgu, pomembna pa je tudi zanesljivost dobave. Agencija za energijo poudarja, da morajo dobavitelji zagotavljati ustrezno pripravljenost za oskrbo za\u0161\u010ditenih odjemalcev, med katere sodijo tudi gospodinjstva.<\/p>\n

Peleti so letos ena ve\u010djih neznank<\/p>\n

Posebno pozornost bodo morali nameniti tisti, ki se ogrevajo na pelete. Trg je bil letos \u017ee pod mo\u010dnim pritiskom. Po podatkih, objavljenih februarja, so se kakovostni peleti A1 pribli\u017eevali oziroma presegali 500 evrov za tono, v posameznih primerih pa so bile cene tudi vi\u0161je. Po podatkih Gozdarskega in\u0161tituta Slovenije so bile cene peletov ob koncu kurilne sezone 2025\/2026 \u017ee nekoliko vi\u0161je. Maja je povpre\u010dna cena peletov, pakiranih v 15-kilogramske vre\u010de, zna\u0161ala 440 evrov za tono, pri kakovostnem razredu A1 pa 456 evrov. In\u0161titut je ob tem ugotovil, da so bili peleti glede na kurilno vrednost \u0161e vedno pribli\u017eno tretjino cenej\u0161i od kurilnega olja.<\/p>\n

To je pomemben podatek za gospodinjstva, ki razmi\u0161ljajo o nakupu zaloge pred sezono. \u010ce se bo povpra\u0161evanje jeseni mo\u010dno pove\u010dalo, lahko cena ponovno za\u010dne hitro nara\u0161\u010dati. Na drugi strani so trenutne ponudbe na trgu zelo razli\u010dne, zato je pri peletih pomembno primerjati ceno na tono oziroma kilogram in ne samo cene posamezne vre\u010de.<\/p>\n

Drva ostajajo pomembna alternativa<\/p>\n

\"Pri<\/p>\n

Pri ogrevanju z drvi je polo\u017eaj nekoliko bolj stabilen. FOTO: Getty Images\/iStockphoto<\/p>\n

Pri ogrevanju z drvi je polo\u017eaj nekoliko bolj stabilen, vendar so tudi tukaj cene odvisne od kakovosti, vrste lesa, vla\u017enosti, na\u010dina priprave in dostave. Trenutne maloprodajne ponudbe za bukova drva na paleti se lahko gibljejo okoli 240 evrov in ve\u010d za paleto, vendar primerjava posameznih ponudb ni vedno neposredna, saj koli\u010dina in na\u010din zlaganja nista nujno enaka. Ena od aktualnih ponudb na slovenskem trgu na primer navaja 247 evrov za paleto bukovih drv do 1,8 prostorninskega metra.<\/p>\n

Zato je pri drveh bolj kot sama cena palete pomembno preveriti, koliko energije dejansko dobimo za pla\u010dani znesek.<\/p>\n

Kak\u0161na bo zima 2026\/2027?<\/p>\n

Najnovej\u0161e sezonske napovedi ka\u017eejo, da bi lahko bila prihajajo\u010da zima v ve\u010djem delu Evrope milej\u0161a od dolgoletnega povpre\u010dja, vendar to nikakor ne pomeni, da hladnih obdobij ne bo. Evropski center za srednjero\u010dne vremenske napovedi (ECMWF) poudarja, da sezonske napovedi segajo ve\u010d mesecev v prihodnost in prikazujejo predvsem verjetnosti za nadpovpre\u010dno, povpre\u010dno ali podpovpre\u010dno temperaturo in koli\u010dino padavin. Tak\u0161ne napovedi zato niso primerljive s klasi\u010dno vremensko napovedjo za naslednjih nekaj dni.<\/p>\n

Leto\u0161njo zimo bo med pomembnimi globalnimi dejavniki tudi El Ni\u00f1o. Aktualni modeli nakazujejo zelo mo\u010dan pojav, ki bi lahko dosegel izjemne vrednosti. Toda vpliv El Ni\u00f1a na evropsko zimo je precej manj neposreden kot na nekatere druge dele sveta, zato iz njega ni mogo\u010de preprosto sklepati, da bo v Sloveniji ves \u010das toplo. Novej\u0161e analize evropskih sezonskih modelov za zimo 2026\/2027 trenutno nakazujejo ve\u010d mo\u017enosti za nadpovpre\u010dne temperature, vendar je zanesljivost tak\u0161ne napovedi za Evropo \u0161e vedno omejena.<\/p>\n

To pomeni: verjetnej\u0161a je milej\u0161a kot izrazito hladna zima, vendar je prezgodaj govoriti o zimi brez mraza ali snega.<\/p>\n

Tudi milej\u0161a zima ne pomeni nujno poceni ogrevanja<\/p>\n

Pri tem je pomemben \u0161e en vidik. \u010ce bo zima res nekoliko toplej\u0161a, bi lahko gospodinjstva porabila manj energije za ogrevanje. To bi deloma ubla\u017eilo morebitne vi\u0161je cene energentov. Toda povpre\u010dna temperatura celotne zime \u0161e ne pove, koliko bo zna\u0161al ra\u010dun. \u017de nekaj dalj\u0161ih hladnih obdobij lahko ob\u010dutno pove\u010da porabo, zlasti v starej\u0161ih in slab\u0161e izoliranih objektih.<\/p>\n

Prav zato je pri stro\u0161kih ogrevanja pomembna kombinacija treh dejavnikov: cena energenta, u\u010dinkovitost ogrevalnega sistema in vremenske razmere.<\/p>\n

Kdaj kupiti energent?<\/p>\n

Enotnega odgovora ni. Pri kurilnem olju lahko cena do jeseni \u0161e pade ali zraste, pri peletih pa je zaradi leto\u0161njih nihanj posebno te\u017eko napovedati, kak\u0161na bo cena \u010dez nekaj mesecev. Gospodinjstva, ki potrebujejo ve\u010djo koli\u010dino goriva, zato ne bi smela \u010dakati na zadnje tedne pred za\u010detkom kurilne sezone. Pri peletih in drveh je smiselno spremljati ponudbe \u017ee zdaj, pri kurilnem olju pa poleg trenutne cene spremljati tudi gibanje cen naftnih derivatov. Pri elektriki je smiselno preveriti ponudbe dobaviteljev in predvsem na\u010din obra\u010dunavanja. Agencija za energijo ima za gospodinjske odjemalce na voljo tudi primerjalnik ponudb elektrike in zemeljskega plina.<\/p>\n

Prva slika pred kurilno sezono 2026\/2027 je torej me\u0161ana. Kurilno olje je konec avgusta ponovno dra\u017eje in trenutno dosega 1,517 evra za liter. Elektrika ostaja med dra\u017ejimi energenti na enoto energije, pri peletih pa so leto\u0161nja nihanja pokazala, kako hitro lahko cena posko\u010di. Za gospodinjstva je zato najbolj smiselna priprava brez \u010dakanja na zadnji trenutek. Zalogo energenta je pametno urediti pravo\u010dasno, preveriti stanje ogrevalnega sistema in spremljati cene. \u010ce se bo napoved o milej\u0161i zimi uresni\u010dila, bo poraba lahko nekoliko ni\u017eja. \u010ce pa bo zima kljub trenutnim napovedim prinesla nekaj izrazitih hladnih prodorov, bo dobra priprava \u0161e toliko pomembnej\u0161a.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Poletje se \u0161e ni povsem poslovilo, toda za \u0161tevilna gospodinjstva se \u017ee za\u010denja obdobje razmi\u0161ljanja o kurilni sezoni.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205925,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[10],"tags":[5865,81,1470,27013,82,461,373,5522,24431,10065,14318,84,83,62,37,58,60,38,374,982],"class_list":["post-205924","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-poslovni-svet","tag-agencija-za-energijo","tag-business","tag-cene","tag-drva","tag-economic","tag-elektricna-energija","tag-elektrika","tag-energenti","tag-kurilna-sezona","tag-ogrevanje","tag-peleti","tag-poslovni","tag-poslovni-svet","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-vreme","tag-zima"],"share_on_mastodon":{"url":"","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205924","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205924"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205924\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205925"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205924"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205924"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205924"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}