{"id":205952,"date":"2026-08-27T13:24:18","date_gmt":"2026-08-27T13:24:18","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205952\/"},"modified":"2026-08-27T13:24:18","modified_gmt":"2026-08-27T13:24:18","slug":"milosavljevic-referendumi-odrazajo-razdeljenost-slovenske-druzbe-glede-razumevanja-vloge-medijev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/205952\/","title":{"rendered":"Milosavljevi\u0107: Referendumi odra\u017eajo razdeljenost slovenske dru\u017ebe glede razumevanja vloge medijev"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"(Slika
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t(Slika je simboli\u010dna.) Foto: MMC RTV Slovenija\/Maja Ikanovi\u010d<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Odbor DZ-ja za kulturo je z devetimi glasovi za in \u0161tirimi proti podprl odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o ukinitvi obveznega pla\u010devanja RTV-prispevka. \u010ce ga bo potrdil tudi DZ na izredni seji v petek, se bodo volilna opravila za\u010dela 1. septembra, glasovanje pa bo potekalo 11. oktobra.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Skoraj so\u010dasno s potrjevanjem omenjenega posvetovalnega referenduma je ministrstvo za kulturo v sredo poslalo v medresorsko usklajevanje predlog novele zakona o RTV Slovenija, ki sicer ne predvideva ukinitve RTV-prispevka, med drugim pa ponovno uvaja sistem upravljanja z generalnim direktorjem in programskim svetom, uvaja tudi nadzorni svet, v katerega bo pet od \u0161estih \u010dlanov imenovala vlada.<\/p>\n

Predvideni oktobrski posvetovalni referendum o ukinitvi RTV-prispevka bo \u017ee \u010detrti referendum, povezan z RTV Slovenija. Glede zakona o RTV-ju so v tem tiso\u010dletju potekali \u017ee trije zakonodajni referendumi, in sicer leta 2005, 2010 in 2022.<\/p>\n

Sporni vladni predlogi<\/p>\n

Profesor novinarstva na ljubljanski fakulteti za dru\u017ebene vede Marko Milosavljevi\u0107 poudarja, da so referendumi sicer legitimen demokrati\u010dni instrument, vendar hkrati odra\u017eajo globoko razdeljenost slovenske dru\u017ebe glede razumevanja vloge medijev.<\/p>\n

Po njegovih besedah so referendume skozi zadnji dve desetletji v razli\u010dnih obdobjih uporabljale tako leve kot desne politi\u010dne stranke.<\/p>\n

Milosavljevi\u0107 ocenjuje, da so nekateri aktualni predlogi vlade glede RTV Slovenija problemati\u010dni predvsem z vidika evropskih priporo\u010dil in zakonodaje, kot je na primer predlog o ukinitvi RTV-prispevka in prenosu financiranja na dr\u017eavni prora\u010dun.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tObjavljena predloga sprememb zakona o RTV Slovenija in zakona o medijih<\/a><\/p>\n

“V Sloveniji je te\u017eava, da z desne politi\u010dne strani pogosto prihajajo zelo radikalni predlogi, ki so v nasprotju z evropskimi standardi in priporo\u010dili Sveta Evrope, zlasti glede financiranja in neodvisnosti medijev. Tudi trenutna ideja o ukinitvi RTV-prispevka in prenosu financiranja na dr\u017eavni prora\u010dun je po njegovem mnenju v neskladju s priporo\u010dili Evropske komisije in Sveta Evrope. Deloma je sporna tudi z vidika Evropskega akta o medijski svobodi, ki je za Slovenijo zavezujo\u010d. Tak\u0161en predlog bo zato te\u017eko zagovarjati s pravnega vidika, precej la\u017eje pa ga bo utemeljevati s populisti\u010dnimi argumenti,” meni Milosavljevi\u0107.<\/p>\n

Po njegovih besedah vsi ti referendumi ka\u017eejo na globoko razklanost slovenske dru\u017ebe glede vpra\u0161anja, kak\u0161na naj bo vloga medijev. “V tem pogledu smo bili v Sloveniji celo bolj trumpovski od Donalda Trumpa, saj se na podoben na\u010din do medijev vedemo \u017ee ve\u010d kot dve desetletji. Trump je znan po tem, da osrednje medije ozna\u010duje za la\u017ene novice in jih dojema kot sovra\u017enike. Do novinarjev goji izrazito odklonilen odnos, proti medijem pa uporablja razli\u010dna sredstva, od politi\u010dnih pritiskov do dr\u017eavnih institucij, kot je Zvezna agencija za komuniciranje,” dodaja.<\/p>\n

Po njegovem mnenju je eden izmed klju\u010dnih problemov predlaganih re\u0161itev vpra\u0161anje stabilnega in predvidljivega financiranja. Evropski standardi namre\u010d poudarjajo, da morajo javni mediji razpolagati z dolgoro\u010dno zagotovljenimi finan\u010dnimi viri, ki jih ni mogo\u010de preprosto spreminjati glede na trenutno politi\u010dno voljo.<\/p>\n

“Dr\u017eavni prora\u010dun sam po sebi ne zagotavlja tak\u0161ne predvidljivosti. Vsaka vlada bi lahko z odlo\u010ditvami o financiranju pomembno vplivala na polo\u017eaj javnega medija,” meni.<\/p>\n

Glede predloga novega zakona RTV Slovenija, ki je, kar se ti\u010de vodstvenih struktur, podoben zakonu o RTV Slovenija, ki ga je leta 2005 sprejela prva vlada Janeza Jan\u0161e in je veljal do konca leta 2022, meni, da bi model, v katerem bi imela vlada odlo\u010dilen vpliv pri imenovanju vodstvenih ali nadzornih organov, pomenil ve\u010djo politi\u010dno odvisnost javnega medija.<\/p>\n

“\u010ce vlada imenuje ve\u010dino \u010dlanov nadzornega sveta, to ni depolitizacija, ampak krepitev politi\u010dnega vpliva. Tak\u0161na re\u0161itev javno radiotelevizijo pribli\u017euje modelu dr\u017eavne televizije,” poudarja. Ob tem dodaja, da evropski standardi in novi evropski akt o svobodi medijev poudarjajo potrebo po uredni\u0161ki, kadrovski in finan\u010dni neodvisnosti javnih medijskih ustanov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Marko
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMarko Milosavljevi\u0107. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tRTV Slovenija po scenariju STA?<\/p>\n

Glede morebitnih posledic sprememb financiranja RTV Slovenija je Milosavljevi\u0107 poudaril, da bi se lahko ponovil scenarij Slovenske tiskovne agencije (STA), ki se je v \u010dasu spora s prej\u0161njo vlado Janeza Jan\u0161e zna\u0161la v resnih finan\u010dnih te\u017eavah. Po njegovem mnenju bi lahko podobne razmere v primeru RTV Slovenija povzro\u010dile veliko ve\u010dje posledice, saj gre za bistveno ve\u010djo organizacijo.<\/p>\n

“Ne smemo pozabiti, da je iz STA, ki je bistveno manj\u0161a organizacija od RTV Slovenija, v \u010dasu finan\u010dnih pritiskov od\u0161lo veliko novinarjev, \u0161tevilni pa se niso nikoli vrnili. V primeru RTV Slovenija bi to lahko pomenilo odhod na stotine zaposlenih. Tak\u0161en scenarij bi lahko nekaterim politi\u010dnim akterjem celo ustrezal. \u010ce javno radiotelevizijo dojema\u0161 skozi trumpovsko prizmo in novinarje vidi\u0161 kot nasprotnike, je logi\u010dna posledica \u017eelja, da se te glasove uti\u0161a ali jih prisili k odhodu. Navzven pa si pri tem opere\u0161 roke z argumentom, da so od\u0161li sami, nato pa na njihova mesta pripelje\u0161 ljudi, ki so ti ideolo\u0161ko ali politi\u010dno bli\u017eje. Tako se lahko razmeroma neopazno znebi\u0161 ve\u010djega \u0161tevila neza\u017eelenih kadrov,” mogo\u010d potek dogodkov razlo\u017ei Milosavljevi\u0107.<\/p>\n

Ob tem meni, da bi morebitni posegi v financiranje ali upravljanje RTV Slovenija verjetno pritegnili tudi pozornost evropskih ustanov, ki spremljajo izvajanje Evropskega akta o svobodi medijev.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\tOpozicija proti noveli zakona o RTV Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tDel opozicije Svoboda, SD in Levica nasprotujejo predlogom novel zakonov o medijih in RTV Slovenija, saj so prepri\u010dani, da spremembe pove\u010dujejo politi\u010dni vpliv vlade in SDS-ja na javni medijski servis.Po ocenah opozicije so najbolj problemati\u010dne predvidene spremembe upravljanja RTV Slovenija. <\/p>\n

Poslanka Levice Asta Vre\u010dko, kot poro\u010da STA, opozarja, da bi vlada po novem imenovala \u0161est od sedmih \u010dlanov nadzornega odbora, ta pa bi nato izbiral generalnega direktorja. Tak\u0161na ureditev po njenem pomeni korak proti “dr\u017eavni televiziji”, kar naj bi bil dolgoletni cilj SDS-ja.<\/p>\n

Vre\u010dko in poslanka Svobode Sara \u017dibrat menita, da predlagane spremembe presegajo celo model iz t.i. Grimsovega zakona iz leta 2005. Opozarjata tudi na na\u010drte za ukinitev RTV-prispevka in spremembe financiranja javnega servisa, kar naj bi dodatno pove\u010dalo politi\u010dni vpliv nad RTV Slovenija.V opozicijskih strankah voli pozivajo, naj predlagane usmeritve zavrnejo \u017ee na prihajajo\u010dem posvetovalnem referendumu o ukinitvi RTV-prispevka.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tVzrok za referendum naj bi bilo poro\u010danje v \u010dasu epidemije<\/p>\n

Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gor\u0161\u010dak meni, da je sedanja razprava o referendumu in prihodnosti javnega servisa tesno povezana z dogajanjem v \u010dasu epidemije covida-19. Po njenem prepri\u010danju je prav nezadovoljstvo dela javnosti zaradi takratnega poro\u010danja RTV Slovenija eden od klju\u010dnih razlogov za dana\u0161nje pobude za spremembe financiranja in upravljanja zavoda.<\/p>\n

Gor\u0161\u010dak poudarja, da je RTV Slovenija med epidemijo poro\u010dala v skladu s stali\u0161\u010di ve\u010dinskega dela medicinske stroke. \u010ceprav so bili posamezni prispevki in oddaje dele\u017eni kritik z razli\u010dnih strani, je bila uredni\u0161ka odlo\u010ditev usmerjena v upo\u0161tevanje prevladujo\u010dih strokovnih ocen.<\/p>\n

Po njenem mnenju RTV Slovenija vstopa v eno izmed najzahtevnej\u0161ih obdobij v zadnjih letih. Poleg referenduma se zavod spoprijema tudi z negotovostjo glede prihodnjega financiranja in zakonodajnih sprememb. Ob tem opozarja, da javnost pogosto premalo pozna obseg dejavnosti, ki jih RTV opravlja.<\/p>\n

“RTV Slovenija ni samo televizija. Gre za pet televizijskih programov, osem radijskih postaj, spletni portal, aplikacije, dopisni\u0161ko mre\u017eo, glasbene sestave ter \u0161tevilne izobra\u017eevalne in kulturne vsebine,” je poudarila.<\/p>\n

Po njenem mnenju je javni servis klju\u010den za celotno slovensko medijsko krajino. Sklicuje se na primere iz tujine, kjer so dr\u017eavljani prepoznali, da mo\u010dan javni medij prispeva k vi\u0161ji kakovosti informiranja, kulture in izobra\u017eevanja v dru\u017ebi.<\/p>\n

Gor\u0161\u010dak je zavrnila o\u010ditke o upadanju pomena RTV Slovenija. Po njenih besedah podatki ka\u017eejo rast spletne obiskanosti, podkastov in ogledov vsebin na zahtevo, televizijski programi pa so letos izbolj\u0161ali gledanost. Ob tem poudarja, da se na\u010din spremljanja medijev spreminja, saj mlaj\u0161e generacije vsebine \u010dedalje pogosteje spremljajo po dru\u017ebenih omre\u017ejih in digitalnih platformah.<\/p>\n

Glede politi\u010dnih pritiskov meni, da si vpliva na javne medije \u017eeli vsaka politika, vendar opozarja, da so po raziskavah Evropske zveze radiodifuzij (EBU) najuspe\u0161nej\u0161e demokracije tiste, kjer delujejo mo\u010dni in neodvisni javni servisi.<\/p>\n

Prvi referendum o RTV Slovenija je potekal 25. septembra 2005<\/p>\n

RTV Slovenija je svoj prvi samostojni zakon dobila leta 1994. Po ve\u010d novelah je bil zakon predmet ustavne presoje. Z njim je bila uvedena tudi RTV-naro\u010dnina, ki se je leta 1999 preimenovala v RTV-prispevek. Ustavno sodi\u0161\u010de je maja 2005 ugotovilo neskladnost dela zakona z ustavo, zato je prva vlada Janeza Jan\u0161e pripravila nov zakon o RTV Slovenija. Dr\u017eavni zbor ga je sprejel 15. julija 2005.<\/p>\n

Avtor zakona je bil tedanji poslanec iz SDS-a in poznej\u0161i evropski poslanec Branko Grims. Sprva je trdil, da so zakon pripravili ugledni doma\u010di in tuji strokovnjaki, nato pa je med obravnavo interpelacije takratnega ministra za kulturo Vaska Simonitija oktobra 2006 razkril: “Avtor ni Klemen Jakli\u010d. Sem edini avtor zakona od prvega do zadnjega stavka, vklju\u010dno s tiskarskimi napakami.”<\/p>\n

Po tako imenovanem Grimsovem zakonu sta dr\u017eava in politika dobili pomembno vlogo pri upravljanju RTV Slovenija. Uvedena sta bila programski in nadzorni svet, pri \u010demer je ve\u010dino njunih \u010dlanov imenoval dr\u017eavni zbor.<\/p>\n

Takoj po sprejetju Grimsovega zakona je 31 poslancev zahtevalo naknadni zakonodajni referendum. Dr\u017eavni zbor ga je razpisal 21. julija, glasovanje pa je bilo dolo\u010deno za 25. september 2005. Referendum je zaznamovala nizka udele\u017eba, saj je glasovalo 504.925 volivcev oziroma 30,71 odstotka vseh volilnih upravi\u010dencev. Izid je bil eden izmed najtesnej\u0161ih v slovenski referendumski zgodovini. Zakon je bil potrjen z manj kot 7000 glasovi razlike oziroma s 50,3 odstotka glasov.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Morebitni
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tMorebitni oktobrski referendum bo \u017ee \u010detrti, ki je povezan z RTV Slovenija. Foto: BoBo<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\tZavrnjen predlog Pahorjeve vlade<\/p>\n

Na referendumu potrjeni zakon o RTV Slovenija je nato veljal do konca leta 2022. RTV-zakonodajo je sku\u0161ala spremeniti \u017ee vlada Boruta Pahorja, ki je nasledila prvo Jan\u0161evo vlado, vendar ji je to prepre\u010dil nov referendum leta 2010.<\/p>\n

Po sprejetju novega zakona o RTV Slovenija so poslanci iz SDS-a in SNS-a ter poslanec SD-ja Andrej Magajna vlo\u017eili zahtevo za razpis referenduma. V njej so navedli, da je bil \u017ee leta 2005 sprejet zakon, ki je po njihovem mnenju na evropsko primerljiv na\u010din uredil delovanje javnega zavoda, volivci pa so ga na referendumu tudi potrdili.<\/p>\n

Referendum je potekal 12. decembra 2010. Udele\u017eba je bila \u0161e ni\u017eja kot leta 2005. Glasovalo je 252.408 volivcev oziroma le 14,78 odstotka volilnih upravi\u010dencev. Za zakon je glasovalo 69.175 volivcev oziroma 27,67 odstotka, proti pa 180.820 oziroma 72,33 odstotka.<\/p>\n

Na tretjem referendumu precej ve\u010dja udele\u017eba<\/p>\n

Tretji referendum o RTV Slovenija je potekal zaradi novele zakona o RTV Slovenija, ki jo je koalicija Svoboda, SD in Levica sprejela na za\u010detku svojega mandata leta 2022.<\/p>\n

SDS je za razpis referendumov o spremembah zakona o vladi, novele zakona o RTV Slovenija in sprememb zakona o dolgotrajni oskrbi zbral skoraj 160.000 overjenih podpisov.<\/p>\n

Vsi trije referendumi so potekali 27. novembra 2022. Na referendumu o noveli zakona o RTV Slovenija je glasovalo 709.020 volivcev oziroma 41,85 odstotka volilnih upravi\u010dencev. Za novelo je glasovalo 443.971 volivcev oziroma 62,83 odstotka, proti pa 262.648 oziroma 37,17 odstotka.<\/p>\n

Predlog posvetovalnega referenduma leta 2022 zavrnjen<\/p>\n

Podoben posvetovalni referendum, kot je predviden letos oktobra, je dr\u017eavni zbor leta 2022 zavrnil. SDS je takrat predlagal razpis posvetovalnega referenduma, na katerem bi volivce vpra\u0161ali, ali podpirajo ukinitev obveznega RTV-prispevka oziroma mo\u017enost, da bi se gledalci in poslu\u0161alci sami odlo\u010dali, ali bodo prispevek pla\u010devali in v kak\u0161ni vi\u0161ini.<\/p>\n

RTV-prispevek se je od leta 2005 pove\u010dal za tri evre<\/p>\n

RTV-naro\u010dnina je bila uvedena s prvim zakonom o RTV Slovenija. Sprva je zna\u0161ala 1286 tolarjev. Ob spremembah zakonodaje leta 2005 je zna\u0161ala \u017ee 2637 tolarjev oziroma pribli\u017eno 11 evrov.<\/p>\n

Do leta 2014 se je zvi\u0161ala na 12,75 evra in nato ostala nespremenjena celo desetletje. Leta 2024 je bil dolo\u010den sedanji znesek 14,02 evra.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"(Slika je simboli\u010dna.) Foto: MMC RTV Slovenija\/Maja Ikanovi\u010d Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google Odbor DZ-ja za…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":205953,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[50691,50692,15580,59,61,1641,7800,62,37,58,60,38],"class_list":["post-205952","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-cetrti-referendum","tag-oktobrski-referendumi","tag-posvetovalni-referendum","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rtv-slovenija","tag-rtv-prispevek","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117167696590610418","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205952","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=205952"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/205952\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/205953"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=205952"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=205952"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=205952"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}