![\"zajtrk,](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-iStock-2255215993-1000.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Gre za opazovalno \u0161tudijo, zato iz rezultatov ni mogo\u010de sklepati, da poznej\u0161i zajtrk neposredno povzro\u010da kraj\u0161e \u017eivljenje. Foto: iStock<\/p>\n
Kdaj jeste zajtrk, lahko pove nekaj o tem, kako dolgo boste \u017eiveli<\/p>\n
Velika ameri\u0161ka raziskava je pokazala povezavo med \u010dasom prvega in zadnjega obroka ter tveganjem smrti. Ljudje, ki so prvi\u010d jedli \u0161ele po poldnevu, so imeli precej ve\u010dje tveganje smrti zaradi bolezni srca in o\u017eilja. Raziskovalci pa opozarjajo, da \u0161tudija ne dokazuje, da poznej\u0161e prehranjevanje neposredno skraj\u0161uje \u017eivljenje.<\/p>\n
Raziskovalci so analizirali podatke 31.044 Ameri\u010danov, starej\u0161ih od 40 let, ki so sodelovali v nacionalni raziskavi o zdravju in prehrani med letoma 1999 in 2018. Udele\u017eenci so navedli, kaj in kdaj so jedli ali pili v zadnjih 24 urah, pi\u0161e Science Alert<\/a>.<\/p>\n V obdobju spremljanja, ki je trajalo\u00a08,6 leta, je umrlo 7129 udele\u017eencev, od tega 2259 zaradi bolezni srca in o\u017eilja.<\/p>\n Poznej\u0161i zajtrk, ve\u010dje tveganje<\/p>\n Raziskovalci so primerjali ljudi, ki so prvi kalori\u010dni obrok zau\u017eili med 7. in 8. uro zjutraj, z ljudmi, ki so jedli pozneje.<\/p>\n Pri tistih, ki so prvi\u010d jedli med 8. in 10. uro, je bilo tveganje \u00a0smrti zaradi vseh vzrokov pribli\u017eno 10 odstotkov vi\u0161je. Pri prvem obroku med 10. in 12. uro je bilo vi\u0161je za 19 odstotkov, pri tistih, ki so prvi\u010d jedli \u0161ele po poldnevu, pa za 29 odstotkov.<\/p>\n \u0160e izrazitej\u0161a je bila povezava pri boleznih srca in o\u017eilja. Prvi obrok po poldnevu je bil povezan s 46 odstotkov ve\u010djim tveganjem \u00a0smrti zaradi sr\u010dno-\u017eilnih bolezni v primerjavi z jutranjim obrokom.<\/p>\n Pri 50-letnikih, ki so prvi\u010d jedli \u0161ele po poldnevu, je bila ocenjena pri\u010dakovana \u017eivljenjska doba v povpre\u010dju \u00a02,46 leta kraj\u0161a.<\/p>\n <\/p>\n SKRB VZBUJAJO\u010cE<\/p>\n Resnica o tem, kako brez\u017ei\u010dne u\u0161esne slu\u0161alke nepopravljivo uni\u010dujejo na\u0161 sluh<\/p>\n <\/a><\/p>\n Najpoznej\u0161a ve\u010derja ni bila vedno najslab\u0161a<\/p>\n Pri zadnjem obroku so raziskovalci odkrili druga\u010den vzorec. Tveganje ni nara\u0161\u010dalo preprosto z vsako poznej\u0161o uro, temve\u010d je bila povezava v obliki \u010drke U.<\/p>\n Kot referenco so uporabili ljudi, ki so zadnji obrok zau\u017eili med 19. in 20. uro. Pri tistih, ki so jedli pred 19. uro, je bilo tveganje \u00a0smrti 13 odstotkov vi\u0161je, pri tistih, ki so jedli po polno\u010di, pa kar 27 odstotkov vi\u0161je.<\/p>\n Najni\u017eje modelirano tveganje je bilo okoli 20. ure.<\/p>\n Avtor raziskave Zhilei Shan z Univerze za znanost in tehnologijo Huazhong na Kitajskem pa opozarja, da to \u0161e ne pomeni, da bi morali vsi ve\u010derjati to\u010dno ob 20. uri.<\/p>\n Zakaj bi bil \u010das prehranjevanja pomemben?<\/p>\n Ena od mo\u017enih razlag je povezana z biolo\u0161ko uro oziroma cirkadianim ritmom. Pozno prehranjevanje lahko vpliva na presnovo in moti naravni dnevno-no\u010dni ritem organizma.<\/p>\n Raziskovalci omenjajo mo\u017ene spremembe presnove ma\u0161\u010dob in glukoze ter vpliv na notranje biolo\u0161ke ure razli\u010dnih organov.<\/p>\n Toda obstaja tudi druga mo\u017enost: pozno prehranjevanje je lahko posledica slab\u0161ega zdravja, slabega spanja, izmenskega dela ali drugih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din. Tudi ljudje, ki so jedli zelo zgodaj, so bili v raziskavi pogosteje starej\u0161i, so jedli manj pogosto in imeli ve\u010d obstoje\u010dih zdravstvenih te\u017eav.<\/p>\n Raziskava ne dokazuje, da zajtrk podalj\u0161uje \u017eivljenje<\/p>\n To je najpomembnej\u0161a omejitev raziskave. Gre za opazovalno \u0161tudijo, zato iz rezultatov ni mogo\u010de sklepati, da poznej\u0161i zajtrk neposredno povzro\u010da kraj\u0161e \u017eivljenje.<\/p>\n Podatki o prehrani so temeljili predvsem na enem 24-urnem spominu na zau\u017eito hrano, kar ni nujno predstavljalo obi\u010dajnih prehranjevalnih navad posameznika skozi ve\u010d let. Na rezultate bi lahko vplivali tudi spalne navade, biolo\u0161ki ritem, telesna dejavnost in drugi dejavniki, ki jih raziskovalci niso mogli v celoti upo\u0161tevati.<\/p>\n \u00bbNa podlagi teh ugotovitev ljudje ne bi smeli skrajno\u00a0spreminjati svojih prehranjevalnih urnikov,\u00ab je poudaril Shan.<\/p>\n Raziskava tako predvsem nakazuje, da pri prehrani ni pomembno samo, kaj in koliko pojemo, temve\u010d morda tudi, kdaj to storimo. Poznej\u0161e prehranjevanje je za zdaj najbolje razumeti kot mo\u017een dejavnik tveganja oziroma kazalnik zdravstvenega stanja, ne pa kot dokazani vzrok kraj\u0161e \u017eivljenjske dobe.<\/p>\n Raziskava je bila objavljena v publikaciji European Journal of Clinical Nutrition<\/a>.<\/p>\n![\"White](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-iStock-1502943611-400.webp\")
<\/p>\n
![\"U\u010dinki](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-iStock-2221462050-400.webp\")
<\/p>\n