{"id":208348,"date":"2026-08-29T17:30:14","date_gmt":"2026-08-29T17:30:14","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/208348\/"},"modified":"2026-08-29T17:30:14","modified_gmt":"2026-08-29T17:30:14","slug":"pri-zdravniku-laze-vsak-tretji-pacient-zakaj-in-kako-nevarno-je-to-v-resnici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/208348\/","title":{"rendered":"Pri zdravniku la\u017ee vsak tretji pacient. Zakaj in kako nevarno je to v resnici?"},"content":{"rendered":"

\"Pogovori<\/p>\n

Pogovori z zdravnikom so pogosto nepredvidljivi. \/ Foto: iStock<\/p>\n

Pri zdravniku la\u017ee vsak tretji pacient. Zakaj in kako nevarno je to v resnici?<\/p>\n

Zadr\u017eevanje informacij v ambulanti se morda zdi kot nedol\u017ena obrambna reakcija, a v resnici ogro\u017ea na\u0161e \u017eivljenje in vodi do napa\u010dnih odlo\u010ditev.<\/p>\n

\u010ceprav bi si mislili, da je zdravni\u0161ka ambulanta tisti prostor, kjer smo ljudje stoodstotno odkriti, saj gre navsezadnje za na\u0161e zdravje in morda celo \u017eivljenje, je resni\u010dnost precej druga\u010dna. Nova raziskava, ki sta jo skupaj izvedla digitalna zdravstvena platforma Doctolib in priznani britanski in\u0161titut za tr\u017ene ter javnomnenjske raziskave YouGov, je namre\u010d opozorila na skrb vzbujajo\u010d trend: kar vsak tretji pacient pri zdravniku ni popolnoma iskren in mu zamol\u010di pomembne informacije. \u010ceprav bi morala biti po\u0161tenost temelj uspe\u0161nega zdravljenja, mnogi bolniki \u0161e vedno zadr\u017eijo klju\u010dna dejstva zase.<\/p>\n

Kaj najpogosteje zamol\u010dimo ali prikrojimo?<\/p>\n

\u010ceprav bi pri\u010dakovali, da bodo pacienti zdravniku podrobno opisali svoje stanje, jih presenetljivo velik dele\u017e prikriva celo lastne simptome \u2013 to namre\u010d stori kar 27 odstotkov vpra\u0161anih. Poleg tega pogosto zamol\u010dijo podatke o svojih razvadah, saj jih 17 odstotkov taji u\u017eivanje tobaka in nikotina. Zelo pogosta tema, pri kateri bolniki ne povedo resnice, je tudi njihova resni\u010dna telesna te\u017ea (16 odstotkov). K temu lahko pri\u0161tejemo \u0161e druge pogoste skrivnosti, o katerih pacienti neradi govorijo: od pitja alkohola, samozdravljenja s prehranskimi dopolnili do nezdravih diet ali psihi\u010dnih stisk, s katerimi se borijo v ti\u0161ini.<\/p>\n

Sram in strah pred obsojanjem<\/p>\n

Zakaj bi sploh lagali tistemu strokovnjaku, ki nam \u017eeli pomagati? Odgovor ne le\u017ei v nezaupanju v medicino, temve\u010d v osnovni \u010dlove\u0161ki psihologiji. Raziskava je kot osrednji oviri za odkrito komunikacijo identificirala sram in strah pred tem, kako nas bo zdravnik ocenjeval. Le redko kdo namre\u010d rad na glas prizna, da preve\u010d kadi, da se ne giblje ali da ignorira zdravstvena priporo\u010dila. Ta strah pred tem, da bi izpadli \u00bbslabi pacienti\u00ab ali dobili pridigo o svojem \u017eivljenjskem slogu, prevlada nad razumom in vodi v neiskrenost.<\/p>\n

Smrtno nevarne posledice nedol\u017enih la\u017ei<\/p>\n

Zadr\u017eevanje informacij v ambulanti se morda zdi kot nedol\u017ena obrambna reakcija, a v resnici ogro\u017ea na\u0161e \u017eivljenje in vodi do napa\u010dnih odlo\u010ditev. Kar 34 odstotkov anketirancev opa\u017ea, da so la\u017ei krive za napa\u010dne ali mo\u010dno zapoznele diagnoze, 30 odstotkov pa jih navaja neu\u010dinkovito zdravljenje. Prikrivanje dejstev lahko mo\u010dno na\u010dne tudi sam odnos v ambulanti, saj 31 odstotkov vpra\u0161anih poro\u010da o izgubi zaupanja med bolnikom in zdravnikom. Zamol\u010dano u\u017eivanje dolo\u010denih dopolnil ali alkohola lahko na primer povzro\u010di hude in nevarne interakcije s predpisanimi zdravili, zdravnik pa vzroka za poslab\u0161anje stanja ne bo mogel pravilno dolo\u010diti, \u010de nima na mizi vseh kart.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Pogovori z zdravnikom so pogosto nepredvidljivi. \/ Foto: iStock Pri zdravniku la\u017ee vsak tretji pacient. Zakaj in kako…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208349,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[1675,51217,18330,32,12290,35,31,34,36,37,38,4276,33,51218,16220],"class_list":["post-208348","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-alkohol","tag-ambulanta","tag-dusevne-tezave","tag-headlines","tag-laganje","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tobak","tag-top-stories","tag-zadrzevanje-informacij","tag-zdravnik"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117179988527274394","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208348","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208348"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208348\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208349"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208348"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208348"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208348"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}