{"id":208530,"date":"2026-08-29T22:46:10","date_gmt":"2026-08-29T22:46:10","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/208530\/"},"modified":"2026-08-29T22:46:10","modified_gmt":"2026-08-29T22:46:10","slug":"razkrite-fosilne-skrivnosti-slovenije-ko-so-se-pri-nas-sprehajali-mamuti-in-dinozavri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/208530\/","title":{"rendered":"Razkrite fosilne skrivnosti Slovenije: ko so se pri nas sprehajali mamuti in dinozavri"},"content":{"rendered":"

Marsikdo sploh ne sluti, da so se po obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije v davni geolo\u0161ki preteklosti dejansko sprehajali dinozavri. Le redki se zavedajo, da so v tropskem morju tik ob dana\u0161njem Kamniku pred milijoni let plavali najstarej\u0161i morski konji\u010dki na svetu in da so se visoko v na\u0161ih gorskih jamah skrivali orja\u0161ki jamski medvedi. Slovenska tla so namre\u010d neverjetna in bogata zakladnica izjemnih paleontolo\u0161kih ostankov, ki ponujajo osupljiv vpogled v dolgotrajno evolucijo in neprestano spreminjanje \u017eivljenja na Zemlji. Na\u0161e kraje je skozi razli\u010dna geolo\u0161ka obdobja prekrivalo vse od tropskih oceanov in koralnih oto\u010dij do ostrih, hladnih ledenodobnih step. O teh okoljskih preobrazbah danes nemo, a hkrati zgovorno pri\u010dajo fosili, ki pod skrbnimi rokami predanih raziskovalcev o\u017eivijo in razkrijejo skrivnosti nekdanjega sveta.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Dr. Rok Ga\u0161pari\u010d (levo) in dr. Toma\u017e Hitij sta prepri\u010dana, da so neverjetne najdbe fosilov na slovenskih tleh osnova za nastajajo\u010di muzej evolucije. \/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Da bi te zgodbe pribli\u017eali \u0161ir\u0161i javnosti, sta izjemna raziskovalca in paleontologa dr. Rok Ga\u0161pari\u010d in dr. Toma\u017e Hitij zdru\u017eila mo\u010di ter v kletnih prostorih mekinjskega samostana v Kamniku nedavno pripravila za\u010dasno razstavo. Kljub temu da je bila na ogled le omejen \u010das v \u010dasu Kamfesta, je pritegnila ogromno zanimanja, dogodek pa je slu\u017eil predvsem kot prvi, nadvse pomemben korak na poti do njunega ambicioznega cilja \u2013 postavitve stalnega, sodobnega in interaktivnega muzeja evolucije v Kamniku. Z njima smo se sre\u010dali prav med temi zgodovinskimi zidovi, da bi pobli\u017eje spoznali, kaj vse se skriva pod povr\u0161jem na\u0161e de\u017eele.<\/p>\n

Adrenalin pod plastmi kamnine<\/p>\n

Dr. Rok Ga\u0161pari\u010d in dr. Toma\u017e Hitij nista zgolj povpre\u010dna ljubitelja preteklosti; s svojim znanjem in strastjo pogosto presegata marsikaterega profesionalca v tej znanstveni stroki. Njuna zgodba je v marsi\u010dem edinstvena. Ga\u0161pari\u010d je po izobrazbi paleontolog z doktoratom, a ga je profesionalna \u017eivljenjska pot zanesla v poslovne vode, kjer danes uspe\u0161no dela kot mened\u017eer v tehnolo\u0161kem podjetju Nikon. Njegov kolega Toma\u017e Hitij pa je zaposlen na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Oba sta kljub redni slu\u017ebi s srcem in du\u0161o predana iskanju in raziskovanju fosilov, \u010demur \u017ee desetletja posve\u010data pomemben del svojega prostega \u010dasa ter pogosto tudi lastnih finan\u010dnih sredstev.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Tako slikovito so pod mamutovim oklom prikazali \u017eivljenje v tistem \u010dasu. \/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Njuna predanost ni ostala neopa\u017eena niti v mednarodnem znanstvenem merilu. Rok Ga\u0161pari\u010d je lani postal prejemnik presti\u017ene mednarodne nagrade Mary Anning, ki jo posameznikom za njihov prispevek k paleontolo\u0161ki znanosti podeljuje britansko paleontolo\u0161ko zdru\u017eenje. Nagrada nosi ime po britanski pionirki zbiranja fosilov, ki prav tako ni bila nikoli profesionalna paleontologinja, a je znanost obogatila z neprecenljivimi odkritji.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

V tistem \u010dasu, ko so mamuta v Nevljah pri Kamniku odkrili, je bilo to najpopolnej\u0161e okostje v srednji Evropi. Okostje je sedaj v Prirodoslovnem muzeju, majhna replika pa je bila tudi na razstavi v mekinjskem samostanu.\u00a0\/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Od kod pri teh strokovnjakih neustavljiva strast do brskanja po kamninah? \u00bbSaj pravijo, da se vsak paleontolog rodi, ko pobira kamen\u010dke po pla\u017ei in tako naprej. In to ostane,\u00ab v smehu njune rane za\u010detke iz \u010dasa prvega razreda opi\u0161e dr. Hitij. Biti aktiven paleontolog namre\u010d pomeni pre\u017eiveti ogromno ur na napornem terenskem delu v naravi, \u010demur sledi \u0161e bistveno ve\u010d ur skrbnega raziskovanja v laboratorijih. Vendar je ta trud na koncu popla\u010dan z edinstvenim vznemirjenjem. \u00bbTo je neki adrenalin, veselje, sre\u010da, ko najde\u0161 nekaj zanimivega,\u00ab dodaja Rok Ga\u0161pari\u010d in pojasnjuje, da se prava \u010darovnija zgodi takrat, ko se pod orodjem preparatorja iz na videz navadnega kamna odpre starodavna \u017eival ali rastlina. Po tem prvem navdu\u0161enju pa se seveda za\u010dne trdo znanstveno delo \u2013 fosil je treba za\u0161\u010dititi, preparirati, znanstveno obdelati in ugotoviti, ali gre morda celo za novo vrsto.<\/p>\n

Tropsko morje v slovenskih Alpah<\/p>\n

Zgodba na razstavi v mekinjskem samostanu se za\u010dne v obdobju triasa, dobrih 240 milijonov let v preteklosti. Takratno obmo\u010dje dana\u0161njih slovenskih Alp ni bilo gorato in hladno, temve\u010d je le\u017ealo na vro\u010dem obmo\u010dju ekvatorja in je bilo prekrito s toplim, plitvim tropskim morjem. V tem toplem slovenskem morju so takrat kraljevali nevarni organizmi, med njimi hitra roparska riba Saurichthys in veliki morski plazilci, kot so bili notozavri. Slednji sploh niso bili dinozavri, temve\u010d povsem posebna skupina plazilcev, ki so z dolgimi \u010deljustmi in ostrimi zobmi odli\u010dno lovili morske ribe.<\/p>\n

Posebna in znanstveno pomembna zanimivost med slovenskimi triasnimi najdbami so drobni tilakocefalni raki. Za ozemlje Slovenije so imeli v tistem \u010dasu neverjeten populacijski razcvet, zato doma\u010di raziskovalci v sodelovanju s tujimi strokovnjaki pospe\u0161eno opisujejo povsem nove vrste. Po mitolo\u0161kem zmaju lintverju iz sol\u010davskega ljudskega izro\u010dila so tako eno vrsto poimenovali Atropicaris lintveri, neki povsem nov rod teh rakov pa je dobil ime neposredno po samem mestu Kamnik \u2013 poimenovan je bil Kamnikaris cemazevkaensis. Slovenski paleontologi so v visokih Julijskih Alpah na\u0161li tudi fosile o\u017eigalkarja Sphenothallus carniolica. Pred to najdbo so bili svetovni strokovnjaki prepri\u010dani, da je ta skupina organizmov izumrla \u017ee pred velikim permskim izumrtjem. Slovenska najdba je tako zapolnila neverjetno, kar osemdeset milijonov let dolgo luknjo v pre\u017eivetju te vrste.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Da si obiskovalci te izumrle morske organizme la\u017eje predstavljajo, je poskrbela Ana Turi\u010dnik, \u0161tudentka akademije za likovno umetnost, ki se je specializirala za znanstveno ilustracijo. Na podlagi fosilnih detajlov in s strokovno pomo\u010djo doma\u010dih in tujih raziskovalcev izdeluje izjemno natan\u010dne 3D-modele ter osupljive rekonstrukcije teh na videz drobnih in dolgo izumrlih vodnih rakcev in ostalih \u017eivali in rastlin ter jim tako navidezno ponovno vdihne \u017eivljenje.<\/p>\n

Orja\u0161ki zobje megalodona<\/p>\n

Ko pomislimo na dinozavre, se spomnimo na Severno Ameriko ali hollywoodske filme, a neverjetno dejstvo je, da imamo tudi na tleh dana\u0161nje Slovenije pristne kostne ostanke teh prazgodovinskih bitij. \u00bbV kredi je bila celotna Evropa veliko oto\u010dje, na katerem so \u017eiveli seveda tudi dinozavri,\u00ab pojasnjuje Toma\u017e Hitij. Ker je bil slovenski otok zgrajen iz apnenca, je na njem nastajal kras, s tem pa kra\u0161ke jame in brezna. V ta brezna so padali ali so se spirali kosti in zobje dinozavrov. Najbolj znano tak\u0161no najdi\u0161\u010de je neposredno pri Kozini, kjer so leta 1999 povsem naklju\u010dno med gradnjo avtoceste v jamski bre\u010di odkrili prve zobe in kosti. Analize so pokazale, da so tu \u017eiveli masivni rastlinojedi ra\u010djekljuni dinozavri, raziskovalci pa so na\u0161li tudi zobe manj\u0161ih, a hitrih mesojedih dinozavrov iz skupine dromeozavrov. \u00bbVsaki\u010d ko se peljete mimo Kozine proti morju, greste mimo tega najdi\u0161\u010da,\u00ab slikovito opozarja Hitij.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

Orja\u0161ko zobovje najve\u010djega morskega psa \u2013 megalodona (Otodus megalodon) so na\u0161li po zanimivem naklju\u010dju. Ko je Milan Suki\u010d na Kozjanskem pri zidanici napeljeval elektriko in je zunaj me\u0161al material z mivko, mu je spodrsnilo na velikem fosilnem zobu. Takoj je poklical prijatelja raziskovalca in na koncu so na zelo omejenem obmo\u010dju na\u0161li kar 42 zobnih ostankov.\u00a0\/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

S tega suhega kopnega pa se hitro zopet potopimo v morje, natan\u010dneje v bogato geolo\u0161ko obdobje miocena, kjer obiskovalce navdaja s strahospo\u0161tovanjem orja\u0161ko zobovje najve\u010djega morskega psa \u2013 megalodona (Otodus megalodon). Zgodba o slovenski najdbi je filmska: gospod Milan Suki\u010d, sicer zbiratelj metuljev, je na Kozjanskem pri zidanici napeljeval elektriko, in ko je zunaj me\u0161al material z mivko, mu je spodrsnilo na velikem fosilnem zobu. Takoj je poklical prijatelja raziskovalca in na koncu so na zelo omejenem obmo\u010dju na\u0161li kar 42 zobnih ostankov. \u00bbTo je v bistvu sedma taka najdba na svetu, da se je na\u0161lo res cel set zobovja megalodona, in sploh prva v Evropi,\u00ab s ponosom poudarjata paleontologa dejstvo, da je na tistem mestu zanesljivo poginil celoten orja\u0161ki primerek te morske zveri.<\/p>\n

Najstarej\u0161i morski konji\u010dki<\/p>\n

Da narava ponuja \u0161e ve\u010d presene\u010denj, dokazuje tudi obrobje Kamnika. V Tunji\u0161kem gri\u010devju je okoli 12,5 milijona let stara miocenska plast, imenovana koprolitni horizont, ki slovi po izjemnih okamnelih ostankih. Specifi\u010dne razmere z ob\u010dasnim pomanjkanjem kisika na morskem dnu so omogo\u010dile ohranitev najbolj ob\u010dutljivih organizmov. \u00bbTukaj so se ohranili celo fosili meduz; si predstavljate meduze, sestavljene prakti\u010dno samo iz vode,\u00ab navdu\u0161eno pojasnjujta sogovornika. V Tunjicah pa so bili odkriti tudi najstarej\u0161i znani fosilni ostanki morskih konji\u010dkov na svetu, med katerimi sta vrsti Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus.<\/p>\n

\"-<\/p>\n

V Tunjicah so odkrili najstarej\u0161e znane fosilne ostanke morskih konji\u010dkov na svetu, med katerimi sta vrsti Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus.\u00a0\/ Foto: Jaka Gasar<\/p>\n

Za piko na i vsem tem presene\u010denjem v Sloveniji seveda skrbi slavni neveljski dlakavi mamut (Mammuthus primigenius). Njegovo skoraj popolno okostje so delavci odkrili leta 1938, ko so v Nevljah pri Kamniku urejali re\u010dno strugo in naleteli na \u00bb\u0161tore\u00ab, za katere se je izkazalo, da so ogromne kosti. \u00bbZa tisti \u010das, ko so ga odkrili, je bilo to najpopolnej\u0161e okostje mamuta v srednji Evropi,\u00ab njegov pomen poudarja Rok Ga\u0161pari\u010d in dodaja, da so ga izkopali na zares strokovni na\u010din. Ohranitev tega velikana je bila tako dobra zato, ker ga je hitro za\u0161\u010ditil debeli nanos re\u010dnega sedimenta. A najbolj fascinantno je bilo, ko so ob njegovi golenici strokovnjaki na\u0161li droben kos paleolitskega kamnitega orodja. Mo\u017eno je, da se je orodje med lovom zagozdilo v podko\u017eje, kar dokazuje sobivanje ljudi in mamutov na na\u0161ih tleh. Danes originalno okostje hrani ljubljanski Prirodoslovni muzej, v Kamniku pa v njegov spomin stoji impresivna replika ob avtobusni postaji.<\/p>\n

Orja\u0161ki jamski medvedi<\/p>\n

Da slovenska geolo\u0161ka preteklost skriva presunljive zgodbe tudi zunaj oceanov in oto\u010dij, zelo jasno dokazujejo ostanki vreten\u010darjev iz zadnje ledene dobe. Posebno strahospo\u0161tovanje vzbuja jamski medved, ki je bil ena najbolj zna\u010dilnih \u017eivali pleistocena, preden je pred pribli\u017eno 25.000 leti povsem izumrl. Ta orja\u0161ka vrsta je bila bistveno ve\u010dja in izrazito bolj \u010dokata od dana\u0161njih rjavih medvedov. Pona\u0161ala se je z veliko podolgovato glavo in strmim, skoraj stopni\u010dastim prehodom med gobcem in \u010delom ter z izjemno mo\u010dnim telesom. Najve\u010dji samci so bili pravi velikani \u2013 pri ple\u010dih so lahko dosegli 1,6 metra, ko pa so se na svojih mo\u010dnih \u0161apah z ukrivljenimi kremplji postavili na zadnje noge, so v vi\u0161ino merili tudi ve\u010d kot tri metre.<\/p>\n

Sodelovali so tudi \u0161tudenti<\/p>\n

Pri zasnovi inovativne za\u010dasne razstave in razvoju idejnega koncepta za prihodnji stalni muzej so aktivno sodelovali tudi \u0161tudenti arhitekture in urbanizma Enej Kobal, Stanislav Rudenko ter Kaja Kri\u017e pod mentorstvom asistenta Sinana Mihel\u010di\u010da. Zna\u0161li so se pred edinstvenim prostorskim izzivom, saj je mekinjski samostan strogo za\u0161\u010ditena kulturna dedi\u0161\u010dina. \u00bbNismo smeli posegati v dejanski prostor, torej v zid, tla in strope,\u00ab pojasnjuje Rudenko in dodaja, da inovativna postavitev posledi\u010dno nima \u00bbniti enega \u017eeblja\u00ab, saj vse lesene in kovinske komponente stojijo samostojno na svojih temeljih.<\/p>\n

Za\u010dasno razstavo so vizualno preudarno zasnovali z gradbenimi ograjami in lesenimi paletami, kar obiskovalcem simboli\u010dno sporo\u010da, da sta muzej in sam projekt trenutno \u0161e vedno \u00bbv gradnji\u00ab in fazi intenzivnega nastajanja. Koncept za prihodnjo stalno postavitev pa v zgodovinskem prostoru predvideva premi\u0161ljen simboli\u010dni prehod s kopnega v morje in nazaj, s \u010dimer \u017eelijo z arhitekturo vizualno podpreti zgodbo o evoluciji organizmov. Ta specifi\u010den paleontolo\u0161ki projekt je bil zanje sprva precej\u0161en korak zunaj ute\u010dene cone udobja, a so za nenavadno prilo\u017enost in na novo usvojeno znanje danes izjemno hvale\u017eni.<\/p>\n

V Sloveniji imamo privilegij, da nekatere od najpomembnej\u0161ih najdi\u0161\u010d teh mogo\u010dnih zveri najdemo prav v Kamni\u0161ko-Savinjskih Alpah, med katerimi izstopata Poto\u010dka zijalka in Mokri\u0161ka jama. Slednja le\u017ei visoko nad dolino Kamni\u0161ke Bistrice, na ve\u010d kot 1500 metrih nadmorske vi\u0161ine. Raziskovalci so v njenih plasteh jamskih sedimentov odkrili prave zaklade: poleg ne\u0161tetih kosti jamskih medvedov, ki so stare med 70.000 in 40.000 let, so na\u0161li celo ostanke jamskega leva, volka, kune zlatice in alpskega kozoroga. Najbolj presenetljiva pa je bila najdba kamnitih orodij, ko\u0161\u010denih konic in celo ostankov starodavnega kuri\u0161\u010da, ki neizpodbitno pri\u010dajo o tesni povezanosti jamskega medveda s paleolitskim \u010dlovekom v tem surovem in hladnem visokogorskem okolju.<\/p>\n

Od vitrin do raziskovanja narave<\/p>\n

Vse te neverjetne najdbe so trden temelj za uresni\u010ditev dolgoletnih sanj obeh paleontologov: postavitev stalnega muzeja evolucije v Kamniku. Projekt je trenutno dobil zalet v okviru programa Problemsko u\u010denje \u0161tudentov (PU\u0160) pod okriljem Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, podprlo pa ga je tudi ministrstvo za izobra\u017eevanje, znanost in mladino. Njihova vizija pa presega klasi\u010den koncept muzeja z zgolj stati\u010dnimi vitrinami. \u00bbNe \u017eelimo si, da je tukaj samo neki muzej, ki ga pogleda\u0161 in gre\u0161 domov, temve\u010d si \u017eelimo ustvariti geolo\u0161ke poti v okolici Kamnika,\u00ab strastno razlaga Toma\u017e Hitij. \u017delijo si, da bi obiskovalci in dru\u017eine v muzeju dobili informativno karto ter se nato podali na pravi raziskovalni paleontolo\u0161ki izlet v Tunjice, Motnik ali v Alpe, kjer bi znanje iz muzeja v \u017eivo povezali z dejanskim okoljem in morda celo sami raziskali preteklost s pomo\u010djo informacijskih tabel v naravi. Muzej evolucije v Kamniku bi z avtenti\u010dnimi fosili, rekonstrukcijami in interaktivnimi vsebinami neposredno dopolnjeval u\u010dne vsebine naravoslovja, biologije in geologije ter u\u010dencem omogo\u010dil nazorno razumevanje evolucije, geolo\u0161kega \u010dasa in razvoja \u017eivljenja na Zemlji. Kot cilj naravoslovnih dni za osnovne in srednje \u0161ole bi povezoval \u0161olsko znanje s prakti\u010dnim raziskovanjem, lokalno naravno dedi\u0161\u010dino in sodobnim znanstvenim delom.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Marsikdo sploh ne sluti, da so se po obmo\u010dju dana\u0161nje Slovenije v davni geolo\u0161ki preteklosti dejansko sprehajali dinozavri.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208531,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[41266,51263,34528,51264,164,51267,51268,47574,34530,51265,59,61,47576,62,37,58,60,38,51266,47578],"class_list":["post-208530","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-dinozavri","tag-dinozavri-v-sloveniji","tag-fosili","tag-geoloska-zgodovina","tag-kamnik","tag-megalodon","tag-morski-konjicki","tag-muzej-evolucije","tag-paleontologija","tag-raziskovanje-fosilov","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-rok-gasparic","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenski-paleontologi","tag-tomaz-hitij"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117181231120451143","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208530","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208530"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208530\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208531"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208530"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208530"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208530"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}