Ob 6.00 budilka in prvi dreme\u017e. Ob 6.10 drugi in ob 6.20 tretji, finalni. Sledi nujna \u010dohalna faza ma\u010dkov, potem sprehod s \u0160meto in obi\u010dajna jutranja rutina. Kolagen, mo\u010dan \u010drni \u010daj s smetano, kopalnica, cote in gremo.<\/p>\n
Dve minuti imam do bolni\u0161nice. Pe\u0161. Zmeraj grem rada.<\/p>\n
Najprej oddelek in pacienti od v\u010deraj, zdaj kon\u010dno popolnoma pri sebi. Nekako sem se skozi leta o\u017eje specializirala za postbariatri\u010dne operacije, kar pomeni velike operacije in dolge reze, zato sta prva dva dneva po posegu res lahko zoprna. Hvala bogu za protibole\u010dinska zdravila. Malo se pomenimo, pogledamo rane, priredim terapijo in potem … hop na kavo. Taveliko. Belo s smetano. \u017de vejo, kak\u0161no. Lahko samo palec poka\u017eem in me bo \u010dakala.<\/p>\n
Seveda malo “small talka”\u00a0vmes, ker se mi pridru\u017ei kolega, s katerim bova oddelala dan. Sobni zdravnik. Spreten. \u010ce sva pozna, je kava “to go”.<\/p>\n
Torki so za posege. Take, pri katerih pacienta ni treba do konca uspavati. Lokalna anestezija. Injekcija boli, potem pa ni\u010d ve\u010d.<\/p>\n
Gre za me\u0161anico ambulantne kirurgije. Karpalni kanali, zasko\u010deni prsti, brazgotine, blefarohalaze, ko\u017eni raki, ki jim re\u010demo epiteliomi in niso ravno tisti najbolj hudobni, znajo pa po odstranitvi za sabo pustiti kar velike vrzeli. Te pokrivamo s ko\u017eo iz bli\u017enje okolice, s tako imenovanimi lokalnimi re\u017enji. V\u010dasih kar sam sebi ne more\u0161 verjeti, kak\u0161no luknjo si pokril, pa se na koncu, ko se vse lepo zaraste, skoraj ne vidi.<\/p>\n
Mimogrede o\u010dara\u0161 \u0161e kolega, ki ga u\u010di\u0161 in se mu zdi, da bi on to z lahkoto. Samo ko prvi\u010d sam prime\u0161 skalpel, vse postane popolnoma druga\u010de. Tudi u\u010denje je del dneva, potem ko si \u017ee “stara d\u017eomba”.<\/p>\n
V povpre\u010dju naredimo kak\u0161nih petnajst takih posegov. Odvisno, kako si si zoptimiziral program, da bo vse \u0161lo skozi in da bo vmes \u0161e malica. Nekaj traja pet minut, drugo eno uro.<\/p>\n
\u010cas za kosilo je svet. In greh bi bil, \u010de ne bi \u0161li, ker na\u0161e kuharice super kuhajo. Odkar se je vrnila sla\u0161\u010di\u010darka, smo pa v blagi nirvani. Sladico si razdeliva. Je treba pazit. Nazaj grede v\u010dasih zavijeva \u0161e v bolni\u0161ni\u010dno kapelico. Eno zmoliva, nikoli ne \u0161kodi, malo pomeditirava. Tam je res tak sveti mir.<\/p>\n
Vmes je vse sorte. Starej\u0161i, mlaj\u0161i, ljudje iz domov za starej\u0161e, na vozi\u010dkih. Skoraj vsi so na za\u010detku relativno prestra\u0161eni, ampak to hitro mine. V operacijski je vedno glasba po dnevnem navdihu in dobra volja. \u017de zdavnaj sem se nau\u010dila, da nima smisla bentiti, \u010de gre kaj narobe, ker gre potem \u0161e toliko bolj.<\/p>\n
Ko sem bila mlaj\u0161a, je bilo vse skupaj bolj avtomati\u010dno. Poseg, naslednji, naslednji. Zdaj se veliko ve\u010d pogovarjam. Vse sorte mi pacienti povejo, tudi kak\u0161na modrost pade vmes. \u010cili 90-letniki niso ve\u010d redkost.<\/p>\n
Vmes seveda prevezi v “ranah”; tako re\u010demo ambulanti za preveze in kroni\u010dne rane, kontrole po mavcih, pa urgenca, \u010de so kak\u0161ni “prsti”. Tako pa\u010d na kratko re\u010demo po\u0161kodbam prstov. \u010ce je \u017ee kaj ve\u010d, se nadgradi v “roko”. Nemalokrat grem pooperirat \u0161e kak\u0161no “roko”, ki je ostala iz prej\u0161nje de\u017eurne slu\u017ebe. \u010ce je res nujno, je seveda operirana \u017ee isti dan.<\/p>\n
Vseeno smo skoraj vedno gotovi nekje do treh. Takrat se pa\u010d delo v dr\u017eavnem kon\u010da in \u0161e zadnji ugasne lu\u010d. Hecam se, ampak ja, v bolni\u0161nicah popoldanske ambulante so, vendar le toliko, kolikor po pogodbi morajo biti. Privat pa je skorajda ravno obratno.<\/p>\n
Leta dodajo brzini. Ne glede na to, koliko pacientov je na programu, bodo vsi oskrbljeni. Tako kot morajo biti.<\/p>\n
Potem se sprehodim domov. Vsaki\u010d znova hvale\u017ena, da sem tako blizu. \u010ce je \u0160meta pri volji, greva en krog. Velikokrat ni. Sledi obred s \u010dajem in X-om, \u010de je \u010das, pade \u0161e “power nap”, da ga ne bi bilo med vo\u017enjo.<\/p>\n
In potem spet hop v avto.<\/p>\n
Nekje na poti se preobrazim v dvo\u017eivko. Zapleten, pa vendarle povsem neopazen proces. O\u010ditno je vse v glavi.<\/p>\n
Sicer skrajno butast izraz, mimogrede, dvo\u017eivka.<\/p>\n
Grem “privatizirat”.<\/p>\n
Iste roke, ista glava in, nekje si upam trdit, isti moralni kompas. Samo ambulanta je druga.<\/p>\n
Delo je tu druga\u010dno. Estetika. Veliko pikanja in sem ter tja kak\u0161en poseg. Do tja imam pribli\u017eno uro vo\u017enje. Avtoceste so trenutno res super. Navadila sem se voziti po prehitevalnem pasu, \u010deprav mimo kak\u0161nega \u0161leparja \u0161e vedno dr\u017eim volan kot otrok igra\u010do, ki je eno leto ni imel v rokah, zdaj mu jo pa “un tamal”, ki je na obisku, ho\u010de vzeti.<\/p>\n
Poslu\u0161am muziko, ne radia. Kar naglas in zraven pojem. Po\u010dutim se kot na “stage-u”. YouTube mi vrti me\u0161anico najljub\u0161ih komadov, jaz pa vsak dan posebej sklenem, da bom naslednji\u010d dala Pimsleurja. Aplikacijo, s katere se lahko nau\u010di\u0161 vseh jezikov sveta. Celo svahilija, \u010de je res nujno. Portugal\u0161\u010dino imam v planu. Do zdaj mi \u0161e ni uspelo.<\/p>\n
Malo zamudim. Ofkors.<\/p>\n
Ampak se znam hitro obrniti.<\/p>\n
In \u010deprav velja, da je estetika pa\u010d malo “pik-pik”\u00a0na hitro, ni \u010disto tako. \u0160efica pogosto pride vmes “kao”\u00a0nekaj iskat, ker se zaklepetam s pacientkami. Ampak starej\u0161a ko sem, bolj mi je jasno, da skozi pogovor dobi\u0161 zaupanje. Zaupanje pa je del zdravljenja, ne njegova dekoracija. Tudi \u010de v tem primeru ne zdravi\u0161 bolezni, ampak je cilj s sabo zadovoljen pacient ali pacientka. Mimogrede, tudi mo\u0161ki \u010dedalje pogosteje obi\u0161\u010dejo plastika.<\/p>\n
Vzdu\u0161je je vedno super, ampak ko kon\u010damo, bi komu odgriznila prst, \u010de bi me \u0161e povabil na pija\u010do.<\/p>\n
Hop v avto. Ker imam te\u017eko nogo, ne bom napisala, kdaj sem nazaj v mestu.<\/p>\n
\u010ce nisem res lena in \u010de imam opremo, grem na poti domov \u0161e za eno uro v “gym”. Velikokrat sem. Oprema ni ravno problem.<\/p>\n
Okoli pol enajstih sem doma. Malo se poigram z ma\u010dki, s \u0160meto greva \u0161e en krog in po\u010dasi se pribli\u017eujem spalnim prostorom. Televizije nimam \u017ee dolgo. Precej pozno se mi dokon\u010dno uspe zlekniti v posteljo, potem ko mi s tadobrimi briketi uspe zvabiti ma\u010dke z balkona, da ni stampeda po strehi. Vseeno gledam, da imam vsaj \u0161est ur spanja.<\/p>\n
Naslednji dan imam ambulanto.<\/p>\n
Spet v javni bolni\u0161nici.<\/p>\n
Zadnje \u010dase gre skozi njo ve\u010d kot 70 ljudi na dan. Po\u010dasi ostajam sama, podro\u010dje, ki ga pokriva bolni\u0161nica, pa ostaja enako veliko. Tudi pacientov ni ni\u010d manj. Plasti\u010dnih kirurgov v javnih bolni\u0161nicah je vse manj, ker odhajajo v zasebni\u0161tvo. Ko bomo imeli tudi prave zasebne bolni\u0161nice, bo takih odhodov verjetno \u0161e ve\u010d.<\/p>\n
In tukaj postane zgodba o dvo\u017eivkah malo manj zabavna.<\/p>\n
“Dvo\u017eivka”\u00a0je namre\u010d postala precej priro\u010dna etiketa. Vanjo smo stla\u010dili vse. Tistega, ki po\u0161teno oddela svoj delovni dan in gre popoldne delat \u0161e drugam, in tistega, ki javni sistem dejansko izkori\u0161\u010da.<\/p>\n
Seveda obstajajo tudi zlorabe. \u010ce nekdo zaradi zasebnega dela zanemarja delo v mati\u010dni ustanovi, preusmerja paciente ali izkori\u0161\u010da svoj polo\u017eaj za zasebni zaslu\u017eek, naj za to odgovarja. Tu pravzaprav ni kaj veliko filozofirati.<\/p>\n
Ampak zloraba in dodatno delo nista ista stvar.<\/p>\n
Krivda je individualna, ne zoolo\u0161ka kategorija.<\/p>\n
Mene pri vsem skupaj zato bolj kot vpra\u0161anje, zakaj zdravnik po slu\u017ebi dela \u0161e nekje drugje, zanima nekaj drugega. Zakaj sistem njegovega znanja, \u010dasa in pripravljenosti za delo ne zna ali no\u010de uporabiti sam? In predvsem, kaj bomo naredili, ko zdravniki ne bodo ve\u010d dvo\u017eivke.<\/p>\n
Ker bodo preprosto od\u0161li.<\/p>\n
Takrat bo problem dvo\u017eivk elegantno re\u0161en.<\/p>\n
Ker problem zdravstva nismo dvo\u017eivke, ampak sistem. Ta je zani\u010d.<\/p>\n
Naslednje jutro bo ob 6.00 spet zvonila budilka. Ob 6.10 drugi\u010d in ob 6.20 \u0161e zadnji\u010d. Ma\u010dki, \u0160meta, mo\u010dan \u010drni \u010daj s smetano. Avto.<\/p>\n
Pred ambulanto bo spet \u010dakalo sedemdeset ljudi.<\/p>\n
Samo dvo\u017eivke ne bo ve\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Ob 6.00 budilka in prvi dreme\u017e. Ob 6.10 drugi in ob 6.20 tretji, finalni. Sledi nujna \u010dohalna faza…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208569,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[1760,2692,32,1258,35,31,34,36,37,38,8110,33,5638,3047],"class_list":["post-208568","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-bolnisnica","tag-delo","tag-headlines","tag-kolumna","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-tea-jedlovcnik","tag-top-stories","tag-zasebniki","tag-zdravstvo"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117181462939148389","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208568","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208568"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208568\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208569"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208568"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208568"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208568"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}