Kitajski dele\u017e svetovnega izvoza baterij, elektri\u010dnih in priklju\u010dnih hibridnih vozil, fotovoltaike, inverterjev, vetrnic in toplotnih \u010drpalk je do leta 2024 dosegel 21,4 odstotka, vzroka za tak prodor pa po ekonometri\u010dni analizi Jo\u017eeta P. Damijana ni v podcenjenem juanu. Redni profesor Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je ugotovitve predstavil v komentarju, ki je izvorno iz\u0161el v Dnevniku, objavil pa ga je tudi na svojem blogu damijan.org. Raziskava je po njegovem zapisu prvi\u010d skupaj preverila \u0161est najpogostej\u0161ih razlag kitajskega izvoznega uspeha, vpliva te\u010daja, produktivnosti, investicij, raziskav in razvoja, doma\u010de absorpcije ter tehnolo\u0161ke nadgradnje. Model zajema 61 najve\u010djih izvoznic industrijskih izdelkov med letoma 2000 in 2024. Same \u0161tudije v javnih zbirkah znanstvenih objav ni najti, rezultati pa so doslej dostopni prek njegovega komentarja.<\/p>\n
Za celoten kitajski industrijski izvoz analiza ka\u017ee, da depreciacija te\u010daja nekoliko izbolj\u0161a cenovno konkuren\u010dnost, visoke investicije pa z zamikom pove\u010dajo proizvodne in izvozne zmogljivosti. Podpore za trditev, da kitajski izvozni dele\u017e raste zaradi pre\u0161ibke doma\u010de absorpcije, Damijan ni na\u0161el. Povezava je po njegovih izra\u010dunih pozitivna, ker velik doma\u010di trg podjetjem omogo\u010da ekonomije obsega in razvoj dobaviteljskih verig, oboje pa je podlaga za poznej\u0161i prodor na tuje trge.<\/p>\n
Drugi kitajski \u0161ok je po njegovi razlagi sektorsko o\u017eji in tehnolo\u0161ko zahtevnej\u0161i od prvega. Prvi je po vstopu Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo slonel na poceni delovni sili, mno\u017ei\u010dni proizvodnji standardiziranih izdelkov in vklju\u010devanju v zahodne dobavne verige. Vrednost kitajskega izvoza baterij, vozil in opreme za elektrifikacijo se je med letoma 2020 in 2024 podvojila. V \u0161ir\u0161i opredelitvi drugi \u0161ok zajema tudi industrijske robote in polprevodnike, pri opremi za njihovo proizvodnjo pa Kitajska po njegovih podatkih \u0161e vedno zaostaja za Japonsko in Zdru\u017eenimi dr\u017eavami.<\/p>\n
Damijan prodor pripisuje petnajstletni razvojni in industrijski strategiji. Program Made in China 2025 je strate\u0161kim panogam zagotovil subvencije, dav\u010dne olaj\u0161ave, poceni kredite dr\u017eavnih bank, javna naro\u010dila, tehnolo\u0161ke standarde, poceni zemlji\u0161\u010da in energijo ter spodbude doma\u010demu povpra\u0161evanju. Evropa po njegovi oceni teh panog ni izgubila zaradi kitajskega goljufanja. Izgubila jih je, ker jih sama ni razvila. Evropska komisija je po njegovem zapisu z zelenim prehodom in regulacijo ustvarila hitro rasto\u010d trg za elektrifikacijo, podprla pa ga ni s primerljivo razvojno, finan\u010dno, energetsko in tehnolo\u0161ko politiko. \u201eDrugi kitajski \u0161ok je zato v enaki meri Made in Europe kot Made in China,\u201d je zapisal v komentarju za Dnevnik.<\/p>\n
Nem\u0161ki proizvajalci so po njegovem opisu leta 2023 poslovali z rekordnimi dobi\u010dki, z razvojem cenovno dostopnih elektri\u010dnih vozil, baterij in programske opreme pa so odla\u0161ali. Nem\u010dija je z zaprtjem jedrskih elektrarn, izgubo poceni ruskega plina in podinvestiranjem v digitalizacijo sama spodkopala temelje industrijske konkuren\u010dnosti, ocenjuje Damijan. Carine lahko po njegovem mnenju evropske proizvajalce za\u0161\u010ditijo za nekaj let, manjkajo\u010dih baterijskih verig, poceni energije in ekonomij obsega pa ne nadomestijo.<\/p>\n
Nasprotno razlago, ki jo Damijan navaja v uvodu komentarja, zastopata Sander Tordoir, glavni ekonomist britanskega in\u0161tituta Centre for European Reform, in Brad Setser, vi\u0161ji sodelavec ameri\u0161ke organizacije Council on Foreign Relations ter nekdanji uradnik ameri\u0161kega finan\u010dnega ministrstva. V dokumentu \u201eChina shock 2.0: The cost of Germany\u2019s complacency\u201d z 20. maja 2026 na\u0161tevata tri gonilnike drugega \u0161oka, visoko var\u010devanje in \u0161ibko doma\u010de povpra\u0161evanje, industrijsko politiko ter podcenjen te\u010daj. Avtorja navajata oceno Mednarodnega denarnega sklada, po kateri kitajske industrijske subvencije dosegajo 4,4 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda oziroma pribli\u017eno 800 milijard dolarjev na leto, juan pa je podcenjen za 16 odstotkov. Sama ocenjujeta, da dejanska podcenjenost dosega pribli\u017eno 30 odstotkov. Nem\u0161ki izvoz na Kitajsko se je glede na bruto doma\u010di proizvod od leta 2021 zmanj\u0161al za ve\u010d kot 40 odstotkov, po njunem izra\u010dunu pa je s tem povezanih ve\u010d kot 400.000 izgubljenih delovnih mest.<\/p>\n
Dokon\u010dne izravnalne dajatve na uvoz kitajskih akumulatorskih elektri\u010dnih vozil ureja Izvedbena uredba Komisije (EU) 2024\/2754, objavljena v Uradnem listu Evropske unije 29. oktobra 2024. Dajatve zna\u0161ajo od 7,8 do 35,3 odstotka, uporabljajo pa se od 30. oktobra 2024. Veljajo le za akumulatorska elektri\u010dna vozila, uvoz hibridnih vozil iz Kitajske v Evropo pa se je po podatkih, ki jih navajata Tordoir in Setser, pove\u010dal za 155 odstotkov.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Kitajski dele\u017e svetovnega izvoza baterij, elektri\u010dnih in priklju\u010dnih hibridnih vozil, fotovoltaike, inverterjev, vetrnic in toplotnih \u010drpalk je do…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208683,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[3],"tags":[500,65,66,2780,911,34,1522,37,60,38,64],"class_list":["post-208682","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-evropa","tag-eu","tag-europe","tag-evropa","tag-industrija","tag-kitajska","tag-novice","tag-podjetja","tag-slovene","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-svet"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117182540448772480","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208682","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208682"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208682\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208683"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208682"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208682"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208682"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}