![\"\u017denske](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/7e3cbb06219f53ea9c4d_63638392.jpg.webp\")
\u017denske v Afganistanu leta 1978FOTO: Profimedia<\/p>\nLahorski pesnik Mohamed IKbal je v eni od svojih pesmi neko\u010d zapisal, da “kabulskega sijaja ni mogo\u010de ujeti v besede”, pri tem pa hvalil njegovo podnebje, ki ga je primerjal z rajem, ter vodo, “tako ble\u0161\u010de\u010do in sijo\u010do, da je \u017earela tudi zemlja”.<\/p>\n
Afganistanska prestolnica, ki je neko\u010d veljala za vzor preostalemu svetu, je bila v 60. in 70. letih sredi\u0161\u010de inovacij, modernosti, naprednih idej in urbanega \u017eivljenja. Predstavljala je obdobje ve\u010dje strpnosti tako za Afganistan kot za \u0161ir\u0161o jugozahodno Azijo.<\/p>\n
V 50. in 60. letih je Afganistan naredil nekatere najve\u010dje korake na poti k bolj liberalnemu in zahodnja\u0161kemu na\u010dinu \u017eivljenja, pri tem pa si prizadeval ohraniti spo\u0161tovanje do bolj konservativnih dru\u017ebenih skupin. To je bilo kratko, razmeroma mirno obdobje, ko so v Kabulu poleg starej\u0161ih tradicionalnih blatnih stavb za\u010dele nastajati moderne zgradbe. Burke so za nekaj \u010dasa postale neobvezne, dr\u017eava pa je kazala znake, da se usmerja proti bolj odprti in gospodarsko uspe\u0161ni dru\u017ebi, skoraj \u017ee zahodnja\u0161ki dru\u017ebi.<\/p>\n
\u017denske v Afganistanu leta 1978FOTO: Profimedia<\/p>\n
Pred sovjetsko invazijo leta 1979 in vzponom radikalnega islama so prebivalci Kabula in drugih urbanih sredi\u0161\u010d u\u017eivali v varnem in sodobnem mestu, pi\u0161e Radio Free Europe. Ko se je Afganistan med 30. in 70. leti razvijal, je Kabul predstavljal simbol napredka dr\u017eave in si prislu\u017eil vzdevek “Pariz Srednje Azije”.<\/p>\n
Predvsem 60. in 70. leta veljajo za zlato obdobje Kabula, ko je bilo mesto preplet modernega in tradicionalnega. \u017denske so nosile mini krila v kombinaciji z naglavnimi rutami, ljudje so u\u017eivali \u0161tevilne osebne svobo\u0161\u010dine, v prestolnico pa so z vsega sveta prihajali hipiji in popotniki. Kabul, mesto vrtov, obdano s zasne\u017eenimi gorami, je tako postal svojevrstna in nekoliko odmaknjena turisti\u010dna destinacija.<\/p>\n
Yama Jewayni, poslovne\u017e iz Washingtona, ki je bil rojen v Kabulu, je za 24ur potrdil, da je bil Kabul pred sovjetsko invazijo zelo napredno mesto, primerljivo z evropskimi. “Lahko bi celo rekli, da je bil bolj podoben evropskim kot bli\u017enjevzhodnim mestom. Ljudje v Kabulu niso nosili tradicionalnih obla\u010dil. Vsi so nosili zahodnja\u0161ka obla\u010dila.”<\/p>\n
![\"\u017denske](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/f918546216a7b1240c2c_63638394.jpg.webp\")
\u017denske v \u0161oli v Kabulu leta 1963FOTO: Profimedia<\/p>\n
“Takratni pogled na svet je temeljil na modernizmu. Prevladoval je optimizem, pozitiven pogled na prihodnost, modernost in napredek,” je dodal. Napredek se je v 70. letih ustavil, ko se je za\u010delo obdobje krvavih dr\u017eavnih udarov, invazij in dr\u017eavljanskih vojn. Konflikti, ki so se nadaljevali vse do danes, so postopoma izni\u010dili skoraj vse korake k modernizaciji, ki jih je Afganistan naredil v 50. in 60. letih.<\/p>\n
Yama Jewayni je poslovne\u017e in lastnik ve\u010d restavracij v Washingtonu. Je tudi pomemben \u010dlan organizacije ARCH (Alliance for the Restoration of Cultural Heritage), ki se osredoto\u010da na obnovo in za\u0161\u010dito obmo\u010dij kulturne dedi\u0161\u010dine ter nesnovnih vrednot dedi\u0161\u010dine. Iz Afganistana je od\u0161el po sovjetski invaziji, leta 1980, skupaj z dru\u017eino. Njegov o\u010de je bil dr\u017eavni uradnik, zato odhod iz dr\u017eave ni bil tako preprost. “Zato smo morali nekako izdelati na\u010drt za pobeg in se re\u0161iti iz dr\u017eave.”<\/p>\n
Ni \u0161lo samo za obla\u010dila, \u0161lo je za celoten na\u010din razmi\u0161ljanja. Priljubljen je bil Ahmad Zahir, ki je igral na harmoniko. “Zdru\u017eeval je zahodna glasbila s perzijsko poezijo. Njegov glas so opisovali kot zlati glas in ga uvr\u0161\u010dali med 50 najbolj\u0161ih glasov na svetu,” pove Jewayni.<\/p>\n
![\"Afganistanski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/b3b9092ffa6d5ce35e59_63639573.jpg.webp\")
Afganistanski pevec Ahmad ZahirFOTO: Yama Jewayni<\/p>\n
Pa ne samo Zahir, omejitev ni bilo niti za \u017eenske pevke. “Brez pretiravanja, imeli smo okoli 30 pevk, ki so se redno pojavljale na televiziji,” dodaja Jewayni.<\/p>\n
Polo\u017eaj \u017eensk v tem obdobju je bil v velikem nasprotju z dana\u0161njim. “\u017denske v Kabulu in po vsem Afganistanu so si takrat prizadevale za zaposlitev, lahko so imele kariero in s tem ni bilo nobenih te\u017eav,” pravi Jewayni. “Moja mama je imela na primer svoje podjetje. Imela je lasten frizerski salon. Bila je samostojna podjetnica z lastno trgovino.”<\/p>\n
icon-chevron-right<\/p>\n
1
\n7<\/p>\n
icon-chevron-right<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske v 60., 70. in 80. letih v Kabulu
\nProfimedia<\/p>\n
\u017denske so bile prisotne v prakti\u010dno vseh segmentih dru\u017ebe \u2013 med njimi so bile in\u017eenirke, zdravnice, medicinske sestre, dr\u017eavne uradnice in \u0161tevilne druge, bile so povsod, dodaja. “Veliko dru\u017ein je bilo bolj matriarhalnih, kar pomeni, da so imele \u017eenske ve\u010djo mo\u010d, in to lahko zagotovo re\u010dem za svojo dru\u017eino,” pojasnjuje Jewayni.<\/p>\n
\u017denske so se brez te\u017eav lahko \u0161olale, pravzaprav je v tistem obdobju v Kabulu delovalo tudi veliko tujih \u0161ol. “\u0160ole v Afganistanu so vodile razli\u010dne dr\u017eave, ki so jih tudi sponzorirale. Tako je bila na primer \u0161ola, ki sem jo obiskoval jaz, v celoti pod francoskim vodstvom, imela je francoski u\u010dni na\u010drt in u\u010dili smo se franco\u0161\u010dino,” razlaga Jewayni. Tudi njegova mati je obiskovala francosko dekli\u0161ko \u0161olo.<\/p>\n
Odhod v tujino je bil dovoljen. “Vsako leto so razli\u010dni sponzorji na \u0161tipendije v tujino poslali na tiso\u010de in tiso\u010de \u0161tudentov. Vsako ministrstvo je po\u0161iljalo svoje \u0161tudente. Mojega o\u010deta je na primer poslala Centralna banka Afganistana,” dodaja. Na tiso\u010de in tiso\u010de \u0161tudentov je odhajalo na \u0161tudij v tujino.<\/p>\n
Od dvajsetih let prej\u0161njega stoletja so si voditelji dr\u017eave prizadevali za opolnomo\u010denje \u017eensk, \u0161e posebej pa je to uspevalo Amanuli Kanu, ki je leta 1919 zasedel prestol. Istega leta je v tretji anglo-afganistanski vojni porazil Britance, navaja Deutsche Welle.<\/p>\n
Navdih je \u010drpal iz modernizacije Tur\u010dije pod vodstvom Kemala Atat\u00fcrka ter uvedel spremembe, kot so spodbujanje monogamije, izobra\u017eevanja in odpravljanje obveznega pokrivanja \u017eensk z burko, ki zakriva celotno telo, ter druge reforme.<\/p>\n
Njegova \u017eena, kraljica Soraja, se je prav tako pojavljala brez tradicionalnega pokrivala, namesto tega pa je nosila klobuk s \u0161irokimi krajci in prosojno tan\u010dico. Amanula in kraljica sta potovala tudi po Evropi, nato pa se vrnila v domovino, da bi uvedla nove zakone, za katere sta menila, da bi koristili \u017eenskam.<\/p>\n
“Moja mama je bila na fotografiji oble\u010dena v obla\u010dila, ki so videti kot prava visoka moda. Ko sem jo vpra\u0161al, kje je v Afganistanu tak\u0161na obla\u010dila sploh dobila, mi je pojasnila, da so Francozi po\u0161iljali revijo Vogue v Kabul. In to revijo so odnesli h kroja\u010du, mu pokazali, kaj \u017eelijo, kroja\u010d je naro\u010dil blago, ve\u010dinoma iz Kitajske, in izdelal tak\u0161na obla\u010dila,” je pojasnil Jewayni.<\/p>\n
![\"Mama](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/361894815f6f044aed76_63639572.jpg.webp\")
Mama Yame Jewaynija, na sliki desnoFOTO: Yama Jewayni<\/p>\n
Vse zahvaljujo\u010d Amanuli, vendar, kot dodaja Jewayni, je \u0161el predale\u010d in prehitro uvajal spremembe. Njegova prizadevanja so naletela na mo\u010dno nasprotovanje plemenskih voditeljev, zato je bil prisiljen omiliti \u0161tevilne zakone, med drugim tiste, ki so dolo\u010dali zvi\u0161anje najni\u017eje starosti za poroko \u017eensk z 18 na 21 let, ter zakon o odpravi poligamije. Zaradi vse ve\u010djih pritiskov plemenskih voditeljev je bil Amanula nazadnje prisiljen odstopiti s prestola in pobegniti v Evropo.<\/p>\n
Po padcu monarhije in vse ve\u010dji razvojni pomo\u010di Sovjetske zveze so bile \u017eenske vse bolj iskane na trgu dela ter so se zaposlovale v zdravstvu in \u0161olstvu. V sedemdesetih letih so bili sprejeti dodatni ukrepi za za\u0161\u010dito pravic deklet, med drugim zvi\u0161anje najni\u017eje starosti za poroko \u017eensk in uvedba obveznega izobra\u017eevanja.<\/p>\n
Tudi to je spro\u017eilo mo\u010dan odpor verskih in plemenskih skupin. Kasnej\u0161i vzpon mud\u017eahidov in nato talibanov je prinesel vse ve\u010dji poudarek uveljavljanju tradicionalnih pravil in omejevanju \u017eensk. Pa ne samo mo\u0161ki, tudi \u017eenske iz konservativnih skupnosti so sodobne zahodne vplive sprejemale kot pokvarjene.<\/p>\n
![\"Afganistan](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/e8b319efbec905e7410a_63639574.jpg.webp\")
Afganistan je poznal druga\u010dno realnost tudi v 30. letih. Na fotografiji je dedek Yame Jewaynija s prijatelji.FOTO: Yama Jewayni<\/p>\n
Po raziskavi, ki sta jo leta 2019 izvedla UN Women in Promundo, le 15 odstotkov afganistanskih mo\u0161kih meni, da bi morale \u017eenske po poroki imeti mo\u017enost delati, dve tretjini pa sta menili, da imajo afganistanske \u017eenske “preve\u010d pravic”.<\/p>\n
Raziskovalka Britta Rude je za Deutsche Welle pojasnila, da na afganistanske \u017eenske vpliva tudi pojem “\u010dasti”, pri \u010demer sta ob\u010dutek pripadnosti skupnosti in razumevanje znotraj skupnosti za dru\u017eine in posameznike izjemnega pomena. “\u010ce na primer \u017eenska naredi nekaj, kar ni v skladu z vrednotami in normami te skupnosti, lahko to vpliva na ugled celotne dru\u017eine. Zato toliko pozornosti namenjajo vedenju \u017eensk in ga sku\u0161ajo omejevati.”<\/p>\n
“Norme in vrednote dolo\u010dajo mo\u0161ki, \u017eenske pa naj bi jih upo\u0161tevale. Ko \u017eenske prestopijo te meje, lahko to vpliva na \u010dast dru\u017eine. Tudi zato se v Afganistanu \u0161e vedno dogajajo umori iz \u010dasti,” je dodala.<\/p>\n
Etni\u010dne skupnosti in plemena imajo pogosto tudi lastna formalna pravila glede dejanj, ki jih dojemajo kot kazniva ali nedopustna. Ta lahko prevladajo nad dr\u017eavnimi zakoni \u2013 tudi nad zakoni, ki prepovedujejo umore iz \u010dasti \u2013 in skupnosti nato same dolo\u010dajo ter izvajajo kazni.<\/p>\n
A kot poudarja tudi Jewayni, je veliko takih praks ohranjenih res samo \u0161e v ruralnih predelih, v Kabulu pa je bila in je \u0161e vedno situacija precej druga\u010dna.<\/p>\n
Dvomi, da je v Kabulu ostalo \u0161e veliko tistih, ki sprejemajo bolj napredne ideje o dru\u017ebi in pravicah \u017eensk. “Niso vsi zapustili Afganistana, nekateri so ostali, mislim pa, da jih v Kabulu ni ostalo veliko.”<\/p>\n
“Mislim, da se ljudje, ki so ostali, pa tudi ves svet danes v bistvu spra\u0161ujejo: Kaj se je zgodilo z Afganistanom? Kako je lahko pri\u0161lo do tega? Zato je med ljudmi, ki so takrat \u017eiveli v Kabulu, verjetno veliko razo\u010daranja.”<\/p>\n
“Ne verjemite temu, kar vam o Afganistanu pripovedujejo mediji.” To sporo\u010dilo se je in se \u0161e vedno ve\u010dkrat pojavlja na dru\u017ebenih omre\u017ejih; veliko je tudi blogerjev, tako \u017eensk kot mo\u0161kih, ki potujejo v Kabul in prikazujejo neokrnjene gorske doline Afganistana ter svojim sledilcem sporo\u010dajo, da so prejeli popolnoma napa\u010dno predstavo o tamkaj\u0161njem \u017eivljenju.<\/p>\n
In za talibanske oblasti so ti tuji turisti pravi propagandni zaklad \u2013 prilo\u017enost, da svetu poka\u017eejo, da je Afganistan varen, stabilen in odprt za poslovanje.<\/p>\n
![\"\u017denske](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/a5ba4da6ff7efb0cc1f2_63283113.jpg.webp\")
\u017denske v AfganistanuFOTO: AP<\/p>\n
To, o \u010demer mediji poro\u010dajo iz Afganistana, je resda mra\u010dno. Od septembra 2021 afganistanska dekleta ne smejo ve\u010d obiskovati \u0161ole po \u0161estem razredu. \u017denske so bile izrinjene iz ve\u010dine poklicev, tudi iz dela v dr\u017eavnih ustanovah in nevladnih organizacijah. Decembra 2022, le nekaj mesecev po tem, ko je na tiso\u010de \u017eensk opravljalo sprejemne izpite za univerzo, so talibani uvedli nedolo\u010deno prepoved \u0161tudija \u017eensk na vseh javnih in zasebnih univerzah.<\/p>\n
In kot pravi Jewayni, je prav zares te\u017eko vedeti, kaj je res in kaj ni. “Lahko pa si predstavljam, da je tako kot v Iranu ali zalivskih dr\u017eavah \u2013 dogajanje znotraj doma je lahko zelo druga\u010dno od tistega zunaj.”<\/p>\n
Po njegovem mnenju omejitve za \u017eenske veljajo za javne \u0161ole, za zasebne pa teh omejitev morda ni. “\u010ce ima\u0161 torej denar in mo\u017enosti ter si \u017eenska, mislim, da lahko danes obiskuje\u0161 zasebno \u0161olo,” meni.<\/p>\n
Knjiga Cool Kabul je avtorska knjiga Yame Jewaynija, s katero \u017eeli osvetliti dogodke v 60. in 70. letih. Gre za zgodbo njegove dru\u017eine, vendar bo dokumentiral tudi fotografije in zgodbe pribli\u017eno 20 razli\u010dnih dru\u017ein o tem, kak\u0161en je bil njihov pogled na svet, kak\u0161ni so bili takrat njihovi upi in sanje, kaj so po\u010deli, kaj so jedli, kaj so poslu\u0161ali, kako so se dru\u017eili in kak\u0161ni so bili njihovi medsebojni odnosi. “Morda bo ta knjiga za koga spodbuda ali pa bo pomagala, da se bodo ljudje tega obdobja spominjali.”<\/p>\n
Kabul, ki ga danes poznamo predvsem skozi podobe vojne, represije in omejevanja pravic \u017eensk, je bil pred desetletji videti povsem druga\u010de. Njegova zgodba tako ni le zgodba o vzponu talibanov in izgubi svobo\u0161\u010din, temve\u010d tudi o obdobju, ko je Afganistan stopal po poti modernizacije, \u017eenske pa so imele pomembno mesto v javnem \u017eivljenju.<\/p>\n
Prav ta pozabljeni obraz Kabula \u017eeli s knjigo Cool Kabul ohraniti tudi Jewayni. S fotografijami in osebnimi zgodbami dru\u017ein \u017eeli pokazati, da je Afganistan neko\u010d poznal tudi druga\u010dno prihodnost \u2013 in morda spomniti, da zgodovina dr\u017eave ni bila vedno tak\u0161na, kot jo poznamo danes.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Lahorski pesnik Mohamed IKbal je v eni od svojih pesmi neko\u010d zapisal, da “kabulskega sijaja ni mogo\u010de ujeti…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208733,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[37,38,64,63],"class_list":["post-208732","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-world"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117182977378795673","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208732","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208732"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208732\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208733"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208732"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208732"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208732"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}