![\"Bernard](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-profimedia-0178974075-400.webp\")
<\/p>\n
ZGODOVINA GOLJUFIJ<\/p>\n
Skrivnost 17. nadstropja: najve\u010dja finan\u010dna prevara, ki je preslepila najpametnej\u0161e<\/p>\n
<\/a><\/p>\n
Elizabeth Holmes. Dekle, ki ni prodajalo finan\u010dnih derivatov, temve\u010d je prodajalo nekaj veliko bolj svetega. Obljubljala je zdravje, brez bole\u010din. Ustvarila je podjetje Theranos in dokazala, da \u010de la\u017e zapakirate v plemenit cilj in jo oble\u010dete v \u010drn puli, bo ves svet z veseljem pozabil na zakone fizike, kemije in zdravega razuma.<\/p>\n
Leta 2003 je bila Elizabeth devetnajstletna \u0161tudentka kemijskega in\u017eenirstva na presti\u017eni univerzi Stanford. Bila je neverjetno ambiciozna, z jasno za\u010drtano \u017eivljenjsko vizijo. Ko so jo v zgodnji mladosti vpra\u0161ali, kaj \u017eeli postati, ko odraste, ni odgovorila, da bi rada postala predsednica ali astronavtka. Odgovorila je: \u00bb\u017delim postati milijarderka.\u00ab<\/p>\n
Najbolj bizaren del njene transformacije je bil njen glas. Sprva je govorila z obi\u010dajnim, nekoliko vi\u0161jim \u017eenskim glasom. Da bi zvenela bolj avtoritativno, dominantno, starej\u0161e, da bi jo mo\u0161ki svet tveganega kapitala jemal resno, si je umetno zni\u017eala glas v nenaravno hripavi bariton.<\/p>\n
Njena ideja se je rodila iz domnevnega strahu pred iglami. Vsak, ki je kdaj oddal kri za laboratorijske preiskave, pozna tisti zoprn postopek, ko debelo iglo vstavijo v veno in napolnijo ve\u010d epruvet krvi. Holmesova je pri\u0161la na idejo, ki je zvenela kot znanstvena fantastika, vendar bi revolucionirala svetovno zdravstvo. Kaj pa, \u010de bi lahko diagnosticirali na stotine bolezni (omenjala je vse, od ravni holesterola do raka in virusa HIV) iz ene same, drobne kapljice krvi, odvzete iz prsta? Zgolj majhen vbod, nekaj krvi in naprava, ki bi jo imel vsakdo doma ali v lokalni lekarni, bi v nekaj minutah izpisala celotno zdravstveno sliko.<\/p>\n
Zvenelo je popolno. Te\u017eava je bila zgolj v tem, da je to fizikalno in kemijsko nemogo\u010de.<\/p>\n
Mnenje ugledne profesorice<\/p>\n
To ji je najprej posku\u0161ala dopovedati dr. Phyllis Gardner, ugledna profesorica medicine na Stanfordu, h kateri je najstni\u0161ka Elizabeth prinesla svojo vizijo. Gardnerjeva, strokovnjakinja za klini\u010dno farmakologijo, je na idejo pogledala s strokovnega vidika. Kapljica krvi iz prsta ni enaka krvi iz vene. Vsebuje tkivno teko\u010dino, po\u0161kodovane celice in je pogosto kontaminirana. Poleg tega preprosto ni mogo\u010de izvesti na stotine razli\u010dnih kemijskih reakcij na tako majhni koli\u010dini, saj za vsak test potrebujete dolo\u010deno koli\u010dino plazme in reagentov. \u010ce kri preve\u010d razred\u010dite, rezultati niso ve\u010d natan\u010dni.<\/p>\n
Dr. Gardner je kasneje to sre\u010danje opisala z besedami, ki so postale prero\u0161ke: \u00bbSkoznjo sem videla \u017ee takrat. Njena ideja je bila absurdna, popolnoma neizvedljiva z vidika osnovne fizike. Povedala sem ji, da ne bo delovalo. Ampak ona je samo strmela vame s tistimi svojimi ogromnimi modrimi o\u010dmi. Ni je zanimalo moje znanje. Bila je popolnoma gluha za kritiko, imela je tisto patolo\u0161ko zaverovanost vase. \u017de takrat se mi je zdela nevarna.\u00ab\u00a0<\/p>\n
![\"Panoramski](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-iStock-2158353895-1000.webp\")
<\/p>\n
Panoramski pogled na Silicijevo dolino, ki privablja tak\u0161ne in druga\u010dne ljudi. \/ Foto: Istock<\/p>\n
Vendar pa je zavrnitev ene najbolj\u0161ih znanstvenic v ZDA ni ustavila. Ugotovila je preprosto lekcijo. \u010ce ti strokovnjak re\u010de ne, pojdi k ljudem, ki o znanosti nimajo pojma, imajo pa ogromno mo\u010di in denarja. Leta 2004 je opustila \u0161tudij na Stanfordu in s pomo\u010djo denarja, namenjenega za njeno \u0161olnino, ustanovila podjetje Theranos (kar je skovanka iz besed \u00bbtherapy\u00ab in \u00bbdiagnosis\u00ab, terapija in diagnoza).<\/p>\n
Elizabeth je hitro dojela, da v Silicijevi dolini ne prodaja\u0161 samo tehnologije, ampak tudi samega sebe. To okolje je bilo v prvem desetletju 21. stoletja obsedeno s kultom osebnosti vizionarskega ustanovitelja, kakr\u0161en je bil Steve Jobs. Holmesova se ni odlo\u010dila samo, da bo posnemala Jobsov poslovni model, odlo\u010dila se je, da bo postala njegova reinkarnacija.<\/p>\n
Uvedla je osebno uniformo. Prenehala je nositi navadna obla\u010dila in svoj orja\u0161ki dom spremenila v omaro, polno izklju\u010dno \u010drnih pulijev z ovratnikom priznanega oblikovalca Isseyja Miyakeja (ki ga je, uganili ste, zelo rad nosil tudi Jobs) in \u010drnih hla\u010d. Ni nosila nakita, nikoli si ni vzela dopusta, trdila je, da spi \u0161tiri ure na dan in da se njeno \u017eivljenje vrti izklju\u010dno okoli njenega poslanstva. Pila je posebne zelene smutije in vztrajno ponavljala, da nima \u010dasa za prijatelje ali zabavo, ker re\u0161uje svet.<\/p>\n
Sprememba glasu<\/p>\n
Najbolj bizaren del njene transformacije je bil njen glas. Sprva je govorila z obi\u010dajnim, nekoliko vi\u0161jim \u017eenskim glasom. Da bi zvenela bolj avtoritativno, dominantno, starej\u0161e, da bi jo mo\u0161ki svet tveganega kapitala jemal resno, si je umetno zni\u017eala glas v nenaravno hripavi bariton. Zaposleni v Theranosu so kasneje pri\u010dali o situacijah, ko se je Holmesova spozabila, ko je bila navdu\u0161ena ali presene\u010dena, in je nekaj besed izrekla s svojim pravim glasom, nato pa se sredi stavka prestra\u0161eno popravila in znova zaka\u0161ljala ter nadaljevala v tistem robotskem baritonu.<\/p>\n
Njena tretja zna\u010dilnost so bile njene o\u010di. Holmesova je trenirala nenavadno tehniko, s katero prepre\u010di me\u017eikanje. Ko je nekomu razlagala svojo vizijo, ga je fiksirala z ogromnimi \u00a0razprtimi modrimi o\u010dmi in \u00a0ni pome\u017eiknila tudi po minuto ali ve\u010d. U\u010dinek je bil za nekatere hipnoti\u010den, za druge globoko vznemirjajo\u010d, celo psihopatski.<\/p>\n
Zdru\u017eite ta \u010drni puli, globok glas, prebadajo\u010d pogled in plemenito zgodbo o tem, da se nobenemu \u010dloveku ne bi smelo zgoditi, da se prepozno poslovi od ljubljene osebe zaradi prepozne diagnoze, in dobili ste popoln produkt. Mediji so ponoreli. Fortune, Forbes, Time, vsi so jo dali na naslovnice. Razglasili so jo za najmlaj\u0161o milijarderko na svetu, ki se je ustvarila sama, za Steva Jobsa zdravstva.<\/p>\n
Toda tehnologija, imenovana Edison (v \u010dast Thomasu Edisonu, \u0161e enemu mojstru gesla \u00bbfake it till you make it\u00ab), \u0161e vedno ni delovala. Stroj je bil velik kot tiskalnik in v njem so se v majhnih prekatkih skrivali roboti, pipete in opti\u010dni senzorji. Poskusiti izvesti zapletene analize v tak\u0161nem majhnem stroju, kjer se temperature ne da nadzorovati, je pomenilo, da se je kri pogosto strdila, centrifugiranje pa je povzro\u010dilo, da so se pipete zlomile. Notranjost teh strojev je bila pogosto prekrita z razbito plastiko in krvjo pacientov. Bil je katastrofa.<\/p>\n
Kako torej privabiti skoraj milijardo dolarjev investicijskega kapitala v podjetje, katerega osrednji izdelek sploh ne deluje? Elizabeth Holmes se je izognila tradicionalnim skladom tveganega kapitala v zdravstvu (ti bi namre\u010d v laboratorij poslali svoje znanstvenike in zahtevali recenzije ter dokaze v strokovnih revijah). Namesto tega je sestavila najbolj zastra\u0161ujo\u010d in najvplivnej\u0161i upravni odbor v zgodovini ameri\u0161kih korporacij. Odbor, pred katerim si nih\u010de ni upal postavljati neprijetnih vpra\u0161anj.<\/p>\n
Podpora starih politikov<\/p>\n
Na svojo stran je pridobila Georga Shultza, nekdanjega ameri\u0161kega dr\u017eavnega sekretarja. Bil je v svojih devetdesetih letih in jo je videl kot nekak\u0161no nadomestno vnukinjo ter popolnoma verjel njeni pravljici. Prek njega je v odbor privabila \u0161e Henryja Kissingerja, nekdanjega ameri\u0161kega dr\u017eavnega sekretarja, Williama Perryja, nekdanjega obrambnega ministra, Sama Nunna, vplivnega senatorja, in generala Jamesa Mattisa, ki je bil takrat vodja ameri\u0161kega osrednjega poveljstva.<\/p>\n
Ti ljudje so bili strokovnjaki za geopolitiko, hladno vojno in jedrsko strategijo. O biokemiji in krvnih testih pa niso vedeli popolnoma ni\u010d. Elizabeth so videli skozi prizmo tistega tipi\u010dnega patriarhalnega za\u0161\u010ditni\u0161kega instinkta \u2014 mlada, \u010dudovita, briljantna ameri\u0161ka inovatorka, ki jo morajo obvarovati pred skeptiki.<\/p>\n
Ko so vplivni bogata\u0161i (dru\u017eina Walton, ki ima v lasti Walmart, medijski mogotec Rupert Murdoch in bogata\u0161ka dru\u017eina DeVos) videli ta upravni odbor, so v Theranos brez razmi\u0161ljanja zmetali na stotine milijonov dolarjev.<\/p>\n
General Mattis je bil nad njo tako o\u010daran, da je posku\u0161al Theranosove (nedelujo\u010de) stroje vpeljati neposredno na boji\u0161\u010da v Afganistanu za testiranje vojakov, vendar so voja\u0161ki zdravniki na sre\u010do projekt blokirali zaradi pomanjkanja dokumentacije s strani \u00a0uprave za hrano in zdravila (FDA). Kasneje je Mattis dejal: \u00bbImela je to eteri\u010dno, \u017eelezno voljo. Ko ti je nekaj obljubila, si preprosto verjel, da bo zgradila vojsko in to uresni\u010dila.\u00ab<\/p>\n
Vse do leta 2013 je bila prevara v finan\u010dna. Denar je kro\u017eil med bogata\u0161i in zagonskim podjetjem. Toda tistega leta je Elizabeth Holmes naredila korak, ki jo je lo\u010dil od navadnih prevarantov in jo postavil med sociopate.<\/p>\n
![\"Novinar](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Orig-13E42FEF-CC69-4A5D-AF3F-31042026F177-1000.webp\")
<\/p>\n
Novinar John Carreyrou, ki je razkril prevaro, je o tem nedavno napisal knjigo. \/ Foto: Alamy\/reuters<\/p>\n
Theranos je sklenil pogodbo z Walgreensom, eno najve\u010djih ameri\u0161kih verig lekarn. V njihovih lekarnah, sprva v Arizoni, so odprli tako imenovane Theranosove centre dobrega po\u010dutja. Tam so za\u010deli sprejemati prave paciente, jim iz prsta odvzemati tisto slavno kapljico krvi in po\u0161iljati rezultate pravim zdravnikom, ki so na podlagi tega ljudem predpisovali prava zdravila.<\/p>\n
Toda naprava Edison ni delovala in je dajala popolnoma divje in nepravilne rezultate. Kaj se je dogajalo v Theranosovem osrednjem laboratoriju v Kaliforniji? Zgodovina goljufij ne pomni tak\u0161ne drzne improvizacije.<\/p>\n
Laboratorij sta s tiransko roko vodila Elizabeth in njen takrat tajni \u017eivljenjski partner in glavni operativni direktor, Ramesh Balwani – Sunny. Balwani, starej\u0161i mo\u0161ki z znatnim premo\u017eenjem iz preteklosti in s kultom osebnosti, polnim agresije in nadzora, je bil njen odganjalec. Kdor koli izmed znanstvenikov v podjetju je podvomil v tehnologijo ali izrazil zaskrbljenost, je bil takoj obto\u017een nelojalnosti, odpu\u0161\u010den in uti\u0161an z brutalnimi pogodbami o nerazkrivanju informacij.<\/p>\n
Ker Edisoni niso mogli izvesti ve\u010d kot pe\u0161\u010dice najosnovnej\u0161ih testov (in \u0161e tiste so izvajali obupno narobe), so morali tiso\u010de vzorcev krvi, ki so vsak dan prihajali iz Walgreensa, testirati na obi\u010dajnih komercialnih strojih znamke Siemens in ADVIA. Da pa so to lahko storili, saj so ljudem odvzeli samo kapljico krvi, ti stroji pa so potrebovali cele epruvete, so krvne vzorce red\u010dili, pogosto tudi za ve\u010d desetkrat. Kemi\u010dno razred\u010dena kri pa seveda da povsem izkrivljene in napa\u010dne rezultate.\u00a0<\/p>\n
Zdravstvena no\u010dna mora<\/p>\n
Posledica je bila zdravstvena no\u010dna mora. Na stotine ljudi v Arizoni in drugod je dobivalo katastrofalne zdravstvene diagnoze. Neki \u017eenski je Theranosov test pokazal, da izgublja plod oziroma da je njena nose\u010dnost mrtva, zato bi skoraj pristala na splav, preden je drug zdravnik ugotovil, da je nose\u010dnost povsem zdrava. Drugi pacienti so prejemali la\u017ene izvide o visokih nivojih kalija v krvi, kar je pomenilo takoj\u0161njo pot na urgenco. Nekomu je test javil, da ima raka na prostati, drugemu, da je povsem zdrav, medtem ko je bolehal za hudimi sr\u010dnimi okvarami.<\/p>\n
Ko so zaposleni v laboratoriju opozarjali vodstvo, da se igrajo z \u017eivljenji pacientov, jim je Sunny Balwani mirno odvrnil, da so to \u00bbstatisti\u010dne napake, ki jih obravnavajo\u00ab. Elizabeth Holmes pa je medtem po televiziji nasmejano razlagala, kako njena tehnologija re\u0161uje \u017eivljenja in spreminja paradigmo zdravstva.<\/p>\n
Nobena prevara, kjer mora pri skrivnosti sodelovati ve\u010d kot sto ljudi, pa ne more ostati skrita v nedogled. Razpoka v neprebojnem zidu Theranosa se je za\u010dela v preiskovalnem oddelku \u010dasopisa The Wall Street Journal, natan\u010dneje pri dvakratnem Pulitzerjevem nagrajencu Johnu Carreyrouju.<\/p>\n
Sojenje je bila farsa sprevra\u010danja krivde. Med pandemijo leta 2021 je spremenila taktiko in svojo vizualno podobo. Svoj globok glas je opustila, govorila je mehkeje in vi\u0161je. Na sodi\u0161\u010de je prihajala v skromnih oblekah bodo\u010de matere.<\/p>\n
Bil je prekaljen novinar, strokovnjak za medicinsko in farmacevtsko korporativno okolje. Leta 2015 je dobil namig skepti\u010dnega patologa o tem, da s Theranosovo napravo nekaj ni v redu, ker podjetje ne \u017eeli objaviti niti ene same strokovne, preverjene raziskave. To je za zagonsko podjetje, vredno devet milijard dolarjev, skrajno neobi\u010dajno.<\/p>\n
Carreyrou je za\u010del brskati in kmalu naletel na pogumne \u017evi\u017ega\u010de. Dva izmed njih sta bila klju\u010dna. To sta bila Erika Cheung in Tyler Shultz. Tyler je bil mladi, komaj diplomirani biolog. Bil pa je tudi vnuk omenjenega Georga Shultza.<\/p>\n
On je v laboratoriju na lastne o\u010di videl manipulacijo s podatki, predvsem brisanje slabih rezultatov iz testiranj in poro\u010danje zgolj o dobrih. Ko se je prito\u017eil, so mu rekli, \u010de prevedemo, da je \u00bbarogantni pametnjakovi\u010d\u00ab. Kar je sledilo, spominja na shakespearjevsko tragedijo. Tyler je \u0161el k svojemu dedku in ga sku\u0161al opozoriti, da je podjetje prevara. A dedek se je postavil na stran Elizabeth Holmes.\u00a0<\/p>\n
Spro\u017eila je protiofenzivo<\/p>\n
Ko je Tyler (skupaj z Eriko) anonimno spregovoril za Wall Street Journal, je Elizabeth Holmes spro\u017eila ofenzivo. Najela je enega najbolj neusmiljenih in dragih odvetnikov v ZDA, Davida Boiesa, znanega po zastopanju najvplivnej\u0161ih korporacij (in kasneje tudi Harveyja Weinsteina). Boies je na nekdanje zaposlene, na Tylerja, na Eriko, celo na zdravnike, ki so podvomili v diagnoze, spustil hordo zasebnih detektivov. Sledili so jim na ulici, pre\u017eali pred njihovimi hi\u0161ami in jim grozili s to\u017ebami, ki bi jih in njihove dru\u017eine pahnile v bankrot.<\/p>\n
Tylerjevi star\u0161i so morali porabiti pol milijona dolarjev za odvetnike, da bi sina za\u0161\u010ditili pred besom njegovega lastnega dedka in Theranosa.<\/p>\n
Toda John Carreyrou ni odnehal. Oktobra 2015 je objavil \u010dlanek. Na prvi strani \u010dasopisa je razgalil, da Theranosova revolucionarna tehnologija ne deluje in da za skoraj vse svoje krvne preiskave uporabljajo razred\u010dene vzorce na komercialnih strojih konkuren\u010dnih podjetij.<\/p>\n
Reakcija Elizabeth Holmes tistega dne bo vpisana v u\u010dbenike kriznega komuniciranja kot \u0161tudija primera \u010diste arogance. Istega popoldneva se je, oble\u010dena v svoj \u010drni puli, s popolnoma umirjenim obrazom in tistim \u00a0globokim glasom, pojavila v televizijski oddaji. Na vpra\u0161anje o \u010dlanku v \u010dasopisu je odgovorila: \u00bbTako se zgodi, ko dela\u0161 na tem, da bi spremenil stvari. Najprej mislijo, da si nor, nato se borijo proti tebi, na koncu pa nenadoma spremeni\u0161 svet.\u00ab<\/p>\n
Citat sicer pripisujejo Gandiju, \u010deprav napa\u010dno, vendar je zvenel kot natanko tisto, kar v Silicijevi dolini obo\u017eujejo. To je postala zgodba o mu\u010deniku inovacij, ki ga napada uveljavljeni staromodni lobi. Kratek \u010das so ji njeni navija\u010di celo verjeli.<\/p>\n
Toda resnice ni bilo ve\u010d mogo\u010de skriti. Po \u010dlanku so se zganile dr\u017eavne in\u0161titucije. Naredili so nenapovedano in\u0161pekcijo v Theranosovem laboratoriju. To, kar so na\u0161li, jih je zgrozilo. V poro\u010dilu so zapisali, da je praksa podjetja predstavljala \u00bbneposredno in resno gro\u017enjo za zdravje in varnost pacientov\u00ab.<\/p>\n
Leta 2016 so ji oblasti prepovedale opravljanje dejavnosti laboratorijskega testiranja. Podjetje, \u0161e pred nekaj meseci ovrednoteno na milijarde dolarjev se je v hipu sesulo. Investitorji so izgubili vse. Podjetje Walgreens je odpovedalo pogodbo in jo to\u017eilo.<\/p>\n
Enajst let zapora<\/p>\n
Konec leta 2018 je zvezno to\u017eilstvo ZDA obto\u017eilo Elizabeth Holmes in Sunnyja Balwanija za obse\u017eno prevaro in zaroto, tako finan\u010dno (torej proti vlagateljem) kot zaradi prevare in ogro\u017eanja pacientov.<\/p>\n
Sojenje je bila farsa sprevra\u010danja krivde. Med pandemijo leta 2021 je spremenila taktiko in svojo vizualno podobo. Svoj globok glas je opustila, govorila je mehkeje in vi\u0161je. Na sodi\u0161\u010de je prihajala v skromnih oblekah bodo\u010de matere (med procesom in pred njim je dobila otroke z novim partnerjem, mladim dedi\u010dem hotelirske verige). Posku\u0161ala je igrati vlogo naivnega mladega dekleta, ki je bilo pod neznosnim psiholo\u0161kim in \u010dustvenim pritiskom ter zlorabo s strani veliko starej\u0161ega in dominantnega Sunnyja Balwanija. Krivdo za la\u017ei je valila na \u00a0pomanjkanje tehni\u010dnega znanja in na svoje podrejene in\u017eenirje, medtem ko je zase trdila, da je resni\u010dno verjela, da bo re\u0161ila svet.<\/p>\n
Porote ni prepri\u010dala. Januarja 2022 je bila spoznana za krivo po \u0161tirih to\u010dkah velike zvezne prevare zoper investitorje. Krivde zoper paciente ji niso mogli do konca dokazati brez dvoma, ker so bili medicinski standardi preve\u010d zapleteni za dokazovanje osebne naklepnosti v njenem specifi\u010dnem primeru. Kljub temu pa jo je sodnik konec tistega leta obsodil na izjemno ostro kazen. Dobila je ve\u010d kot 11 let zapora v zvezni kaznilnici. Sunny Balwani, ki so mu sodili lo\u010deno, pa je prejel skoraj 13 let zapora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"\u010ce smo v prej\u0161njem delu zapustili zadu\u0161ljive in s pohlepom pre\u017eete pisarne Wall Streeta, se tokrat selimo na…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":208737,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[20],"tags":[8678,41573,32,2084,2216,35,31,34,36,4916,23395,37,38,635,18852,42643,33,3047,45253],"class_list":["post-208736","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-novice","tag-biotehnologija","tag-elizabeth-holmes","tag-headlines","tag-inovacije","tag-investicije","tag-najpomembnejse-novice","tag-news","tag-novice","tag-osrednje-novice","tag-prevara","tag-silicijeva-dolina","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-sodni-proces","tag-startup","tag-theranos","tag-top-stories","tag-zdravstvo","tag-zgodovina-goljufij"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117182984797375689","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208736","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=208736"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/208736\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/208737"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=208736"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=208736"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=208736"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}