<\/p>\n Mladinska knjiga<\/p>\n <\/a><\/p>\n Bralna pismenost v Sloveniji je slaba<\/p>\n Trend nazadovanja\u00a0u\u010dencev na podro\u010dju bralne pismenosti se\u00a0ka\u017ee \u017ee ve\u010d let, je junija opozoril predsednik dr\u017eavne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc<\/a>, potem ko pri pisanju kraj\u0161ega besedila na NPZ ve\u010d kot polovica tretje\u0161olcev ni dosegla standardov, manj kot tretjina jih je dosegla delno, v celoti pa pribli\u017eno 15 odstotkov. Standarde glede upo\u0161tevanja pravil slovenskega knji\u017enega jezika pri pisanju je doseglo\u00a0\u0161e manj u\u010dencev.<\/p>\n <\/p>\n <\/a><\/p>\n <\/p>\n “Ko je treba re\u0161iti problem iz vsakdanjega \u017eivljenja pa, kot da bi zamrznili”<\/p>\n <\/a><\/p>\n Po\u00a0raziskavah Pedago\u0161kega in\u0161tituta (PISA)<\/a> se je prelom zgodil\u00a0leta 2021, po covidu. V primerjavi z drugimi\u00a0dr\u017eavami je takrat bralna pismenost v Sloveniji mo\u010dno nazadovala, od takrat pa mo\u010dno drsi\u00a0navzdol.<\/p>\n Zasloni<\/p>\n Bralna pismenost je slab\u0161a tudi zaradi prepogoste in pretirane rabe tehnologije. Kepic Mohar razlaga, da zaradi zaslonov sicer koli\u010dinsko morda celo beremo ve\u010d kot neko\u010d, vendar ne beremo ve\u010d poglobljeno.<\/p>\n Pri zaslonskem branju pogosto prevzamemo na\u010din hitrega preletavanja. I\u0161\u010demo klju\u010dne besede, preskakujemo med odstavki in hitro odpremo novo povezavo. Prebrano se zato\u00a0slab\u0161e zasidra v spomin. To potrjujejo \u0161tevilne raziskave, kjer so primerjali tiskano in digitalno branje. Vedno znova se je pokazalo, da tisto, kar preberemo digitalno, slab\u0161e razumemo, slab\u0161e pomnimo in imamo manj pozornosti vztrajati pri besedilu.<\/p>\n Alenka Kepic Mohar, glavna urednica Mladinske knjige, sicer tudi direktorica Cankarjeve zalo\u017ebe<\/p>\n Mladinska knjiga<\/p>\n Dru\u017ebena omre\u017eja nas namre\u010d navajajo na pogosto preusmerjanje pozornosti, hitro menjavanje vsebin in iskanje novih dra\u017eljajev.\u00a0“Na\u0161 celoten dopaminski sistem se je navadil na nenehne dra\u017eljaje, na instantno pri\u010dakovanje novih dra\u017eljajev, ki spodbujajo dolo\u010dene kemi\u010dne reakcije v telesu,” razlaga Kepic Mohar.<\/p>\n Temu so \u0161e posebej izpostavljene mlaj\u0161e generacije, kot je generacija Z, ki odra\u0161\u010dajo obdane z obiljem informacij na dru\u017ebenih omre\u017ejih in drugih spletnih platformah.\u00a0Po podatkih tr\u017eenjske raziskave TikToka<\/a> ima generacija Z (rojeni pribli\u017eno med letoma 1997 in 2010) izjemno kratek razpon pozornosti.\u00a0Povpre\u010dni razpon\u00a0pozornosti generacije Z zna\u0161a pribli\u017eno osem sekund, kar je pribli\u017eno \u0161tiri sekunde manj kot pri milenijcih (generacija Y).<\/p>\n “Eno je odlo\u017eiti zaslone, drugo pa je vpra\u0161anje, s \u010dim jih nadomestiti? \u010ce otroku vzamemo telefon ali tablico, mu je treba ponuditi nekaj drugega. Dobra knjiga je pravi odgovor na to,” pravi Kepic Mohar.<\/p>\n Pri tiskani knjigi\u00a0ni stalne mo\u017enosti, da bi z enim gibom pre\u0161li na novo vsebino, zato je pozornost la\u017eje dlje \u010dasa usmerjena v isto besedilo.\u00a0“Ko\u00a0beremo tiho,\u00a0s knjigo v roki, je to izku\u0161nja, \u010disto druga\u010dne kot branje na zaslonu, kjer z enim klikom v hipu preidemo iz romana v spletno trgovino ali kam drugam,” Kepic Mohar opisuje, da z branjem fizi\u010dne knjige krepimo\u00a0potrpe\u017eljivost, vadimo usmerjanje pozornosti ter sinhroniziramo telo in um.<\/p>\n Z branjem proti vse bolj “generi\u010dni”\u00a0dru\u017ebi<\/p>\n Branje ne krepi le pozornost, pomnjena in na\u010dina razmi\u0161ljanja, temve\u010d \u0161iri tudi domi\u0161ljijo, opozarja Kepic Mohar. Ko otrok bere ali poslu\u0161a zgodbo, mora besede sam pretvoriti v notranje podobe. To pomeni, da si mora zamisliti prostor, dogajanje, obraze junakov in njihova \u010dustva: “Vse to si mora otrok sam interpretirati v svoji glavi, medtem ko je na televiziji ali na videoposnetkih\u00a0vendarle interpretacija \u017ee podana.”<\/p>\n Poleg tega seveda\u00a0zgodbe otroku pomagajo razumeti \u010dustva in svet. “Otroci z zgodbami likov podo\u017eivljajo dogodke in s tem postajajo bolj zreli. U\u010dijo se sprejemati\u00a0realnost, ki se dogaja zunaj njih. Zato otroci tako pogosto vsak ve\u010der \u017eelijo brati isto pravljico.\u00a0V resnici \u017eelijo skupaj z likom vedno znova podo\u017eiveti tisto, kar se mu zgodi,” razlaga, da otrok tako predeluje\u00a0\u010dustva, dogodke in odzive junakov, s tem pa\u00a0postopoma \u0161iri svoj \u010dustveni svet ter se u\u010di razumeti izku\u0161nje, ki jih v resni\u010dnem \u017eivljenju morda \u0161e ni do\u017eivel.<\/p>\n “Branje je evolucija uma,” Kepic Mohar opisuje, da prav ta prostor med prebranim in lastno interpretacijo omogo\u010da\u00a0in u\u010di avtorefleksije, globljega mi\u0161ljenja\u00a0in oblikovanja lastnih stali\u0161\u010d.\u00a0“Globoko mi\u0161ljenje, analiti\u010dni um in kriti\u010dna misel izhajajo tudi iz zmo\u017enosti, da nekaj preberemo, procesiramo in nato o tem premi\u0161ljujemo,” poudarja.<\/p>\n Sposobnost, da posameznik dalj \u010dasa vztraja ob dolo\u010deni misli, jo analizira in si ustvari lastno mnenje, postaja po mnenju sogovornice \u0161e pomembnej\u0161a v \u010dasu algoritmov in umetne inteligence. Digitalne platforme nam vse pogosteje predlagajo, kaj naj gledamo, beremo in poslu\u0161amo, umetna inteligenca pa lahko namesto nas oblikuje stavke, povzame besedilo ali celo predlaga stali\u0161\u010de.<\/p>\n Kepic Mohar\u00a0se boji, da bi lahko dru\u017eba zaradi tega postajala vse bolj vodena in poenotena.\u00a0“Postajamo vse bolj vodena dru\u017eba. Ker ni ve\u010d ustvarjalnosti in \u010dlove\u0161ke izvirnosti, postajamo generi\u010dni. Po\u010dasi postajamo vsi zelo standardizirano podobni, tudi v mislih in jeziku,” opozarja, da dandanes\u00a0marsikdo ne zna ve\u010d\u00a0samostojno razmi\u0161ljati ali pa ne zna artikulirati svojega razmi\u0161ljanja.<\/p>\n Prav knjige lahko po njenem pomagajo ohranjati \u010dlove\u0161ko izvirnost. Bralec se skozi literaturo sre\u010da z druga\u010dnimi pogledi, \u017eivljenjskimi izku\u0161njami, jeziki in na\u010dini razmi\u0161ljanja. Branje ga ne oskrbi le z informacijami, ampak ga tudi spreminja od znotraj.<\/p>\n Raziskave dokazujejo, da tisti, ki otroci, ki berejo, da dosegajo bolj\u0161e in u\u010dne rezultate in so v \u017eivljenju uspe\u0161nej\u0161i.<\/p>\n \u010ceprav branja sicer ni mogo\u010de neposredno povezati z dolo\u010denim poklicem ali zagotovilom za uspeh,\u00a0Kepic Mohar\u00a0opozarja, da je\u00a0med \u0161tevilnimi zelo uspe\u0161nimi ljudmi veliko zavzetih bralcev, tudi med vodilnimi osebnostmi tehnolo\u0161kega sveta: “Za nove ideje, izume in inovacije poleg analiti\u010dnega uma potrebujemo tudi ustvarjalnost.”<\/p>\n Kljub vsem pozitivnim u\u010dinkom branja, pa\u00a0otrokom v Sloveniji vsak dan bere le 17 odstotkov\u00a0star\u0161ev<\/a>, 20 odstotkov\u00a0je tak\u0161nih, ki otrokom berejo nekajkrat na teden, smo poro\u010dali.<\/p>\n <\/p>\n <\/a><\/p>\n <\/p>\n Prodajni hiti: Te knjige se najbolje prodajajo<\/p>\n <\/a><\/p>\n Kdaj in kako otroka navaditi na branje?<\/p>\n “Za star\u0161e je danes kar zahtevna naloga, da otroke vzgojijo v bralce,” Kepic Mohar priznava, da ob poplavi zaslonov in novej\u0161ih tehnologij razume, da med otroci zanimanje za knjige upada, \u0161e posebej \u010de tudi star\u0161i sami ne berejo.\u00a0<\/p>\n Odnos do zgodb se po besedah Kepic Mohar\u00a0sicer ne za\u010dne \u0161ele takrat, ko otrok prvi\u010d sam prime knjigo v roke ali se nau\u010di brati. Za\u010dne se veliko prej. Raziskave\u00a0dokazujejo, da celo \u017ee nerojeni otroci zaznavajo glas in glasbo. Po rojstvu se ta zgodnja zvo\u010dna izku\u0161nja nadaljuje, razlaga Kepic Mohar:\u00a0“Potem otroci po\u010dasi, preko zvena besed za\u010dnejo zvok povezovati s stvarnostjo in dajati pomen \u017eivljenju okrog sebe nasploh. Zato je dobro, da ima \u017ee nerojeno bitje stik z ‘zvokom zgodb’.”\u00a0<\/p>\n Kepic Mohar poudarja, da je posebej pomembno, da \u017ee zgodaj v otro\u0161tvu star\u0161i berejo skupaj z otroki. Ob tem naj ne gre le za\u00a0zgodbo, temve\u010d naj bo poudarek tudi na dotiku,\u00a0melodiji glasu in ob\u010dutku\u00a0varnosti. Pri branju s star\u0161em otrok namre\u010d ne sli\u0161i zgolj besed, ampak opazuje obraz, zaznava \u010dustva, do\u017eivlja telesno bli\u017eino in se vklju\u010duje v pogovor. Star\u0161a lahko ustavi, nekaj vpra\u0161a, opozori na ilustracijo ali zgodbo pove\u017ee z lastno izku\u0161njo.\u00a0“Ko mama ali o\u010de vzame otroka v naro\u010dje, je branje precej bolj do\u017eiveto, z vsemi \u010dustvi in toplino, ki jo otrok nato povezuje z zgodbo. Tega ni mogo\u010de nadomestiti,” pravi Kepic Mohar.<\/p>\n Kepic Mohar ob tem svetuje,\u00a0naj star\u0161 med branjem otroku ka\u017ee ilustracije, ga opozarja na posamezne podrobnosti ter mu pomaga usmerjati pozornost. Za otroka, \u010digar pozornost je sprva zelo razpr\u0161ena, je to pomembna vaja zbranosti.<\/p>\n Poleg ilustracij, pravi,\u00a0imajo pomembno vlogo tudi ljudske pesmi, rime in otro\u0161ka poezija. Z njihovim ritmom in zvenom se otrok u\u010di poslu\u0161ati, razlikovati glasove ter usmerjati pozornost, kar je priprava na poznej\u0161e samostojno branje:\u00a0“To je neke vrste predpriprava na branje.”<\/p>\n \u010ceprav je dobra zgodba, ki otroka pritegne, seveda\u00a0zelo pomembna, “je\u00a0treba vzpostaviti bralno navado,\u00a0da to zgodbo za\u010duti in da jo \u017eeli prebrati do konca”, pravi Kepic Mohar.\u00a0“Stik s knjigo je treba gojiti, vpeti v vsakodnevno rutino,” razlaga. Ob tem poudarja, da ni nujno, da otrok bere vsak dan, “ampak dovolj pogosto, da postane navada in samoumeven del otrokovega in dru\u017einskega \u017eivljenja”.<\/p>\n Dober vzor je sicer najbolj\u0161i prijem, da otroka vzgojimo v bralca, razlaga: “Zelo\u00a0pomembno je, da so otroci obkro\u017eeni in s knjigami in\u00a0revijami, da je\u00a0dom poln teh vsebin. In da seveda vidijo star\u0161e, ki berejo. To je klju\u010dno. Idealno je, \u010de vidijo navdu\u0161ene star\u0161e\u00a0potem, ko so nekaj prebrali. Ali pa recimo, da otroku navdu\u0161eno citirajo kak\u0161no misel iz knjige. To je tisto, kar pripelje otroke do tega, da sami berejo.”<\/p>\n “Dejstvo pa je, da se to deloma dotika \u017ee vpra\u0161anja vrednot. \u010ce bi star\u0161i vedeli, da z branjem otroke u\u010dijo razmi\u0161ljati, sem prepri\u010dana, da bi ve\u010d star\u0161ev spodbujalo branje in da bi brali tudi sami,”\u00a0je Kepic Mohar raz\u017ealo\u0161\u010dena nad dejstvom, da\u00a0otroci tak\u0161nega zgleda nimajo v vsakem domu.<\/p>\n Na vpra\u0161anje, kako lahko otroka k branju spodbuja star\u0161, ki sam ne bere, odgovarja neposredno: “Te\u017eka stvar, nemogo\u010da. V resnici mu govori\u0161 nekaj, \u010desar sam ne dela\u0161. Otroci vidijo vse in bolj kot na\u0161e besede jih prepri\u010da zgled. Zdi se mi, da preprosto ni druge poti.”<\/p>\n Ko otroci odra\u0161\u010dajo, sicer vse pomembnej\u0161i postajajo tudi vrstniki. \u010ce se v njihovem okolju vzpostavi prepri\u010danje, da je branje zanimivo in vredno \u010dasa, lahko navdu\u0161enje prijateljev deluje podobno kot zgled star\u0161ev. Toda raziskave PISA so pokazale, da\u00a0branje v Sloveniji \u0161e nima statusa dejavnosti, ki bi jo mladi mno\u017ei\u010dno dojemali kot nekaj privla\u010dnega oziroma “kul”.<\/p>\n Knjiga ne sme postati kazen<\/p>\n \u010ce otrok bralne navade ni razvil v zgodnjem otro\u0161tvu, pa po njenem mnenju \u0161e\u00a0ni prepozno. Pomembno je, da star\u0161i knjige ne predstavijo kot kazen ali obveznost, ki jo mora otrok opraviti, preden se lahko vrne k telefonu, igri ali dru\u017eenju.<\/p>\n Knjigo je treba povezati s prijetnim do\u017eivetjem in\u00a0vsebinami, ki otroka \u017ee zanimajo. Star\u0161i lahko z njim obi\u0161\u010dejo knji\u017enico ali knjigarno, poi\u0161\u010dejo zgodbo o njegovi najljub\u0161i temi, ga peljejo na literarni dogodek ali pa knjigo pove\u017eejo s predstavo, filmom, glasbo oziroma drugo dejavnostjo.<\/p>\n “Treba je znati povezati knjigo z dobrim do\u017eivetjem ali dobro dru\u017ebo. Lahko gredo skupaj v knji\u017enico, poi\u0161\u010dejo teme, ki otroka zanimajo, ga peljejo na dogodek ali pogledat predstavo, povezano s knjigo. Skratka, poiskati je treba poti, ki otroka pritegnejo,” svetuje Kepic Mohar.<\/p>\n Pri nekaterih otrocih so lahko primeren za\u010detek stripi, kraj\u0161a besedila ali knjige z ve\u010d ilustracijami. Klju\u010dno je, da ob branju za\u010dutijo zadovoljstvo, da se potopijo v zgodbo, nato pa postopoma prehajajo k dalj\u0161im in zahtevnej\u0161im vsebinam. Pomembnej\u0161a od dol\u017eine posameznega branja je rednost, saj mora stik s knjigo s\u010dasoma postati obi\u010dajen del otrokovega vsakdana.<\/p>\n Najbolj prodajane oziroma najbolj brane otro\u0161ke knjige<\/p>\n Med najve\u010djimi prodajnimi uspe\u0161nicami vseh \u017eanrov v ve\u010d kot 80-letni zgodovini Mladinske knjige je \u0161e vedno\u00a0Ma\u010dek Muri Kajetana Kovi\u010da z ilustracijami Jelke Reichman, ki je dosegel ve\u010d kot 200 tiso\u010d prodanih izvodov. Zelo dobre prodajne \u0161tevilke dosegajo legendarne slikanice, kot so Muca copatarica, Saprami\u0161ka, Martin Krpan, Zlata ptica, Lon\u010dek na pike in mnoge druge.<\/p>\n Mladinska knjiga<\/p>\n To po besedah Kepic Mohar\u00a0ne pomeni, da sodobna otro\u0161ka literatura ne najde poti do bralcev, saj nastaja tudi veliko kakovostnih sodobnih slikanic, ki so med otroki zelo priljubljene. Omenja denimo dela Maje Kastelic, Igorja \u0160inkovca, Ane Zavadlav, Hane Stupica, pa klasike An\u010dke Go\u0161nik Godec, Marlenke Stupica, Jelke Reichman in mnoge druge.\u00a0<\/p>\n Dejstvo, da so klasike \u0161e vedno najbolj priljubljene, predvsem ka\u017ee, kako mo\u010dno na izbiro tega, kaj bomo predstavili otrokom,\u00a0vplivajo spomini star\u0161ev in starih star\u0161ev na lastno otro\u0161tvo.\u00a0“Star\u0161i in stari star\u0161i izhajajo iz tega, kako so sami kot otroci do\u017eivljali te knjige, zato \u017eelijo, da bi to izku\u0161njo imeli tudi njihovi otroci,” pojasnjuje Kepic Mohar.\u00a0“Ma\u010dek Muri in Piki Jakob sta z nami \u017ee toliko let, da je z njima odra\u0161\u010dalo ve\u010d generacij ljudi. Star\u0161i in stari star\u0161i zato \u017eelijo, da z njima rastejo tudi njihovi otroci,” pravi.<\/p>\n Branje v \u0161oli<\/p>\n Za mnoge otroke v Sloveniji sta na \u017ealost\u00a0doma\u010de branje in bralna zna\u010dka v osnovni \u0161oli \u0161e vedno prvi resnej\u0161i stik z literaturo. Te\u017eava pa je, da lahko prav obvezno branje\u00a0knjigo predstavi kot \u0161e eno obveznost, ki jo je treba opraviti.<\/p>\n Kepic Mohar\u00a0poudarja, da doma\u010de branje ni povsod enako in da je izbor knjig v veliki meri odvisen od u\u010ditelja. Po njenih besedah \u0161tevilni u\u010ditelji \u017ee danes otrokom predlagajo sodobna dela in literaturo, ki jim je bli\u017eje.<\/p>\n Del doma\u010dega branja sicer\u00a0ostaja vezan\u00a0na kanonska besedila, ki so pomembna za splo\u0161no izobrazbo, a tudi te lahko dober u\u010ditelj pribli\u017ea otrokom, pravi Kepic Mohar: “Dober u\u010ditelj zna doma\u010de branje speljati tako, da otrok zaradi doma\u010dega branja knjig ne zasovra\u017ei. \u010ce pustimo otroka samega s Francetom Bevkom ali z besedilom, ki se mu danes zdi nepojmljivo, mu ga je treba postaviti v sodoben kontekst. Dober u\u010ditelj to zna narediti in tudi kanonsko literaturo predstaviti na na\u010din, da jo otroku pribli\u017ea.”\u00a0<\/p>\n Pri bralni zna\u010dki je \u0161e ve\u010d prostora za izbiro, saj knjige niso strogo dolo\u010dene. Tukaj Kepic Mohar vidi najve\u010d potenciala, da otroke u\u010ditelji navdu\u0161ijo nad knjigami.\u00a0Meni, da bi bilo otrokom\u00a0smiselno pogosteje omogo\u010diti, da si del branja izberejo sami. \u010ce lahko pose\u017eejo po knjigi, ki se navezuje na njihova zanimanja, \u0161port, glasbo, \u017eivali, fantastiko, humor ali teme, ki jih sre\u010dujejo v svojem vsakdanu, je ve\u010d mo\u017enosti, da bodo knjigo povezali z radovednostjo in ne zgolj z oceno. \u0160tevilni u\u010ditelji se poslu\u017eujejo tega, da v razred povabijo sodobne avtorje, ki znajo otroke nagovoriti v jeziku in temah, ki so jim bli\u017eje. Kepic Mohar med njimi omenja denimo Slavka Pregla, Deso Muck, Nata\u0161o Konc Lorenzutti, Matejo Gomboc, Bo\u0161tjana Gorenca \u2013 Pi\u017eamo in mnoge druge.<\/p>\n Kepic Mohar meni, da je treba otroke nagovarjati tudi z orodji in oblikami, ki so jim danes blizu. “Ravno zdaj, po novem u\u010dnem na\u010drtu, smo izdali nekaj beril, kjer imamo zraven QR kode, ki vodijo do aktualnih in zanimivih TikTok\u00a0posnetkov,” razlaga.\u00a0S tem po njenem ne gre za to, da bi digitalne vsebine nadomestile branje, temve\u010d da lahko slu\u017eijo kot most do besedila.<\/p>\n U\u010dbeniki in delovni zvezki<\/p>\n Star\u0161i sicer \u017ee leta opozarjajo na te\u017eke \u0161olske torbe, polne \u0161tevilnih u\u010dbenikov in delovnih zvezkov, \u010deprav se\u00a0vse ve\u010d gradiv hkrati seli tudi v spletne u\u010dilnice.\u00a0Kepic Mohar\u00a0meni, da kljub te\u017ekim torbam,\u00a0u\u010dbenikov in delovnih zvezkov ne bi smeli prehitro odpisati. “Ohraniti moramo u\u010dbenike in delovne zvezke. Oboje potrebujemo tudi zaradi grafov, motorike, zaradi razli\u010dnih prikazov informacij. Telo zelo pomaga pri u\u010denju,” poudarja. “Ko pi\u0161e\u0161, usmeri\u0161 pozornost v konico svin\u010dnika in dejansko druga\u010de sprocesira\u0161 informacije. Ta kognitivni proces je druga\u010den od tipkovnice in zaslona,” razlaga Kepic Mohar.<\/p>\n Alenka Kepic Mohar<\/p>\n Mladinska knjiga<\/p>\n Prav zato se ji zdi nevarno razmi\u0161ljanje, da bi \u0161ola v celoti pre\u0161la na digitalna gradiva. Digitalna orodja so lahko koristna podpora, a \u010de bi iz \u0161ol izrinila tiskano knjigo, bi to po njenem \u0161e dodatno oslabilo bralno kulturo.<\/p>\n To \u017ee ugotavljajo na \u0160vedskem<\/a>, kjer so po letih mno\u017ei\u010dne uporabe tablic, prenosnikov in zaslonov v \u0161olah\u00a0ugotovili, da tak pristop ni prinesel \u017eelenih rezultatov. Znanje otrok je za\u010delo pe\u0161ati, sposobnost branja in koncentracija pa slab\u0161ati. Zato zdaj iz \u0161ol me\u010dejo zaslone, smo poro\u010dali.<\/p>\n <\/p>\n <\/a><\/p>\n![\"Branje](\"\/media\/img\/49\/0b\/fa1f71babdfae87b830a.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"pouk\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/fc5bd6101985c07724b5.jpeg\")
<\/p>\n
\n<\/a><\/p>\n
\n Slovenija
\n <\/a><\/p>\n![\"Alenka](\"\/media\/img\/23\/46\/f3678e0584f6c67bfc01.png\"\/)
<\/p>\n![\"Knjigarna\"](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/63fa218ab22700e72bde.jpeg\")
<\/p>\n
\n<\/a><\/p>\n
\n Slovenija
\n <\/a><\/p>\n![\"Branje](\"\/media\/img\/e1\/75\/260731c8fffe55ecd478.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Alenka](\"\/media\/img\/a0\/1f\/cf0025accb3dade39769.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Otroci](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/c1c802c9e95d07e33bab.jpeg\")
<\/p>\n
\n Pouk
\n <\/a><\/p>\n
\n Svet
\n <\/a><\/p>\n
![\"Branje](\"\/media\/img\/28\/af\/beb730236b3beef9d30b.jpeg\"\/)
<\/p>\n![\"Branje](\"\/media\/img\/b0\/72\/45004606cd84394e55dc.jpeg\"\/)
<\/p>\n