![\"sindikati](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/Wide-A33A8630-1000.webp\")
<\/p>\n <\/p>\n
Sindikati bodo v torek za\u010deli zbirati podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Foto: Bojan Velikonja<\/p>\n
Sindikati v bitko za 40.000 podpisov proti interventnemu zakonu<\/p>\n
Medtem ko predlagatelji in gospodarstvo v zakonu vidijo nujno re\u0161itev za izbolj\u0161anje konkuren\u010dnosti, ga sindikati ozna\u010dujejo za \u0161kodljivega in po ugodni odlo\u010ditvi ustavnega sodi\u0161\u010da za\u010denjajo z zbiranjem podpisov za referendum.<\/p>\n
Sindikati bodo v torek za\u010deli zbirati podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Vztrajajo, da gre v resnici za zakon za razkroj Slovenije, od katerega bodo imeli koristi le bogati. Predlagatelji in predstavniki delodajalskih organizacij tovrstne o\u010ditke vztrajno zavra\u010dajo.<\/p>\n
Gospodarski preboj in ukrepi za razbremenitev<\/p>\n
Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije so \u0161e pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. V DZ je bil sprejet 11. maja, glasove zanj pa so prispevali tudi v SDS. Zakon v lu\u010di groze\u010de energetske krize vklju\u010duje zni\u017eanje DDV za osnovna \u017eivila in mo\u017enost za\u010dasnega zni\u017eanja DDV za del energentov, prina\u0161a pa tudi sistemske re\u0161itve s podro\u010dij ugodnej\u0161e obravnave malega gospodarstva in t. i. normirancev, davkov in socialnih prispevkov, npr. uvedbo kapice na socialne prispevke. Poleg tega odpravlja prepoved dela zdravnikov iz javne mre\u017ee pri zasebnikih, uvaja avtomati\u010dno upokojevanje in mo\u017enost hkratnega prejemanja polne pla\u010de in pokojnine ter ukinja prispevek za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. Na podro\u010dju stanovanj prina\u0161a ni\u017ejo obdav\u010ditev najemnin in za\u010dasno odstopa od predvidenega omejevanja kratkoro\u010dnega oddajanja.<\/p>\n
\u00bbZakon je potreben zaradi zaostrenega mednarodnega in poslovnega okolja. Gospodarska situacija se slab\u0161a, konkuren\u010dnost Slovenije pa pada, zato politika ne sme stati ob strani, ampak mora hitro in odgovorno ukrepati. Gre za prvi korak k razbremenitvi dela in gospodarstva, da bodo podjetja ostala konkuren\u010dna, ljudje pa motivirani za delo,\u00ab\u00a0je zakon zagovarjal eden od pobudnikov, predsednik Fokusa in dr\u017eavnega sveta Marko Lotri\u010d. Zakon so pri\u010dakovano podprle vse delodajalske organizacije. V ukrepih vidijo odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju dr\u017eave. Predvidene re\u0161itve so po njihovem prepri\u010danju klju\u010dne za stabilno, predvidljivo, uravnote\u017eeno in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji, zdravo, uspe\u0161no in razvojno naravnano gospodarstvo pa da je temelj za obstoj socialne dr\u017eave. Pozdravljajo zlasti kapico na socialne prispevke, ki da jo pozna ve\u010dina dr\u017eav v EU, zaradi \u010desar lahko bistveno la\u017eje konkurirajo za kadre na najbolj zahtevnih delovnih mestih z najve\u010d dodane vrednosti, pa tudi druge razbremenitve. Zakon pa bi, tako v delodajalskih zdru\u017eenjih, pozitivno vplival ne le na gospodarstvo, temve\u010d na vse prebivalce Slovenije. V tej lu\u010di izpostavljajo mo\u017enost zni\u017eanja DDV na del energentov in ni\u017eji DDV za nekatera osnovna \u017eivila. Prepri\u010dani so, da podjetja razlik s tega naslova ne bi prelila v svoje zaslu\u017eke. Prav tako so zakonu naklonjeni v zdravni\u0161kih organizacijah, saj da je nujen za stabilnost zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev. Pohvala sobodajalcev pa gre v prvi vrsti za\u010dasni zamrznitvi zakona o gostinstvu, s tem pa tudi omejitev oddajanja v turisti\u010dnih krajih.<\/p>\n
Sindikati na okopih: Opozorila pred javnofinan\u010dno luknjo<\/p>\n
Sindikati so medtem zakon pri\u010dakali na okopih. Ne gre za zakon za razvoj, temve\u010d za razkroj Slovenije, so prepri\u010dani. V Sloveniji ni izrednih razmer, ki bi terjale interventni zakon, z interventnimi zakoni pa se tudi ne izvaja trajnih sistemskih re\u0161itev, opozarjajo. Predlagateljem tudi ne verjamejo, da bi zakon ustvaril ‘le’\u00a0571 milijonov evrov javnofinan\u010dnega izpada. Posebej nasprotujejo kapici na socialne prispevke, postavljeni pri 7500 evrov bruto, s katero naj bi pridobili le najbolje pla\u010dani, in to na ra\u010dun posega v na\u010delo solidarnosti, kriti\u010dni so tudi do predvidenega \u00bbprisilnega upokojevanja\u00ab. S tem, ko se za nekatere ukinja obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, se namesto re\u0161evanja za\u010detnih zagat tega sistema spodkopava njegove finan\u010dne temelje, pravijo. Zakon jih je razo\u010daral tudi zato, ker odpravlja \u00bblo\u010devanje javnega in zasebnega zdravstva\u00ab, s tem, ko zmanj\u0161uje od\u0161kodninske obveznosti delodajalcev, pa naj bi vpeljal tudi diskriminatorno obravnavo pri delu po\u0161kodovanih delavcev. Sindikati nasprotujejo \u0161e spremembam na podro\u010dju normirancev, saj da so zastavljene tako, da se pove\u010duje tveganje za prilagajanje poslovanja in sivo ekonomijo, ter ukrepom s podro\u010dja stanovanjske problematike, ki da bi prinesli nadaljnjo rast cen stanovanj in slab\u0161anje njihove dostopnosti.<\/p>\n
Zakon ob sindikatih in ve\u010d nevladnih organizacijah ostro zavra\u010dajo tudi v opoziciji, do zni\u017eanja DDV na osnovna \u017eivila je bil kriti\u010den celo finan\u010dni minister Andrej \u0160ircelj, ki ne verjame, da bi to prineslo ve\u010djo pocenitev. Da ne gre za pravi ukrep, se strinja Davorin Kra\u010dun, predsednik fiskalnega sveta, kjer javnofinan\u010dni u\u010dinek zakona ocenjujejo na 900 milijonov evrov. Na obse\u017ene javnofinan\u010dne posledice opozarjajo tudi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.<\/p>\n
Preceden\u010dna odlo\u010ditev ustavnega sodi\u0161\u010da odprla pot referendumu<\/p>\n
Sindikati so \u017ee sredi maja v DZ vlo\u017eili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, pod katero se je podpisalo ve\u010d kot 47.000 volivcev. DZ je nato konec maja sprejel sklep o nedopustnosti referenduma. Glavni argument parlamentarne ve\u010dine je bil, da v skladu z ustavo referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o davkih in drugih obveznih dajatvah, ki jih interventni zakon ureja v pomembnem delu. Sindikati, ki so menili, da je pri zakonu pri\u0161lo do zlorabe t. i. omnibus tehnike, ko se z enim zakonom posega v ve\u010d zakonskih besedil, so se junija obrnili na ustavno sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
To je v odlo\u010dbi, objavljeni v za\u010detku avgusta, sklep DZ o nedopustnosti referenduma razveljavilo. Presodilo je namre\u010d, da v primeru, ko zakon vsebuje tudi vsebine, ki se ne nana\u0161ajo na podro\u010dja, glede katerih referenduma ni dopustno razpisati, pri tem pa te ne pomenijo minimalnega dela zakona in urejajo pomembna vpra\u0161anja, tak zakon kot celota ni zakon v smislu ustavne prepovedi referenduma. Preceden\u010dna odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da je bila dele\u017ena veliko razli\u010dnih ocen stroke. To je bila ena od dveh slabih mo\u017enosti, spremlja pa jo skrb za prihodnjo prakso sodi\u0161\u010da, ko bo omnibus zakon nujen za hitro finan\u010dno ukrepanje dr\u017eave, meni nekdanja ustavna sodnica Dragica Wedam Luki\u0107. Sama bi si bolj \u017eelela odlo\u010danja o zlorabi omnibus tehnike. DZ je za za\u010detek zbiranja overjenih podpisov dolo\u010dil 1. september. Za razpis referenduma jih morajo pobudniki v 35 dneh zbrati 40.000.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Sindikati bodo v torek za\u010deli zbirati podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":209549,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[419,59,61,62,4520,37,58,60,38,19169,26776],"class_list":["post-209548","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-referendum","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-sindikati","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-zakon-o-interventnih-ukrepih","tag-zbiranje-podpisov"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117186842383068807","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/209548","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=209548"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/209548\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/209549"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=209548"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=209548"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=209548"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}