{"id":209588,"date":"2026-08-30T23:47:13","date_gmt":"2026-08-30T23:47:13","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/209588\/"},"modified":"2026-08-30T23:47:13","modified_gmt":"2026-08-30T23:47:13","slug":"ali-bodo-vladni-ukrepi-povecali-znanje-slovenscine-pri-tujcih","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/209588\/","title":{"rendered":"Ali bodo vladni ukrepi pove\u010dali znanje sloven\u0161\u010dine pri tujcih?"},"content":{"rendered":"

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Franci
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tFranci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki pripravlja te\u010daje sloven\u0161\u010dine, opozarja na \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine ljudi, ki prihajajo v Slovenijo. Po njegovem mnenju lahko finan\u010dni prispevek pomeni dodatno oviro predvsem za ljudi z ni\u017ejimi prihodki. Foto: Radio Slovenija<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\tSpremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google<\/p>\n

\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

Pri tem ima klju\u010dno vlogo znanje sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n

Oglas<\/p>\n

Predlog sprememb zakona o tujcih, ki je bil do 26. avgusta v javni razpravi, na podro\u010dju u\u010denja sloven\u0161\u010dine prina\u0161a pomembne novosti. Med drugim predvideva, da bi tujci sami pokrili 40 odstotkov stro\u0161kov te\u010daja, odpravljena pa bi bila tudi mo\u017enost brezpla\u010dnega prvega opravljanja preizkusa znanja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tNotranje ministrstvo bi ukinilo brezpla\u010dne te\u010daje sloven\u0161\u010dine za tujce<\/a><\/p>\n

Predlog hkrati predvideva vi\u0161jo zahtevano raven znanja jezika. Pri nekaterih postopkih naj bi dosedanjo pre\u017eivetveno raven nadomestila raven A2.<\/p>\n

“Znanje slovenskega jezika je ena izmed osnovnih oziroma prvih oblik integracije,” je v radijski oddaji Jezikovni pogovori povedala Katarina \u0160trukelj, direktorica urada vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Po njenih besedah so izvajalci te\u010dajev pri ovrednotenju dosedanjega sistema kot eno klju\u010dnih te\u017eav navedli pomanjkanje motivacije za redno obiskovanje te\u010dajev.<\/p>\n

Dogaja se namre\u010d, da se ljudje vpi\u0161ejo v skupino, potem pa te\u010daja ne obiskujejo redno. Ker s tem zasedajo mesta, drugi ostajajo na \u010dakalnih seznamih. Izvajalci so zato predlagali, da bi bili tujci pri u\u010denju soodgovorni in bi del stro\u0161kov te\u010daja tudi sami pokrili.<\/p>\n

Po trenutnem predlogu bi njihov dele\u017e zna\u0161al 40 odstotkov, to bi glede na ceno te\u010daja pomenilo pribli\u017eno 237 do 256 evrov. Katarina \u0160trukelj je poudarila, da je vi\u0161ina \u0161e predmet medresorskega usklajevanja.<\/p>\n

“Finan\u010dni prispevek lahko nekatere skupine \u0161e bolj obremeni”
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki pripravlja te\u010daje sloven\u0161\u010dine, se strinja, da je znanje jezika pomembno in da je treba spodbujati odgovornost pri obiskovanju te\u010dajev. Vendar opozarja na \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine ljudi, ki prihajajo v Slovenijo.<\/p>\n

“Priseljenci prihajajo iz razli\u010dnih \u017eivljenjskih okoli\u0161\u010din,” je poudaril. “Med njimi so tudi izmensko delo, dru\u017einske obveznosti in drugi razlogi, zaradi katerih se nekateri te\u010dajev ne morejo redno udele\u017eevati.”<\/p>\n

Po njegovem mnenju lahko finan\u010dni prispevek pomeni dodatno oviro predvsem za ljudi z ni\u017ejimi prihodki. Priseljenci ob prihodu v Slovenijo pogosto nosijo tudi druge stro\u0161ke, pozneje pa lahko pripeljejo \u0161e dru\u017einske \u010dlane.<\/p>\n

Zlatar zato meni, da bi morala dr\u017eava poleg pri\u010dakovanja ve\u010dje odgovornosti razvijati tudi ve\u010d razli\u010dnih oblik te\u010dajev in mo\u017enosti za u\u010denje.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\"Katarina
\n\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tKatarina \u0160trukelj meni, da pre\u017eivetvena raven, ki pomeni predvsem osnovno sporazumevanje, ni dovolj. “Moramo si prizadevati, da bi se ljudje \u010dim bolje nau\u010dili slovenskega jezika,” je dejala. Foto: Radio Slovenija<\/p>\n

Te\u010daji tudi popoldne in na spletu
Katarina \u0160trukelj odgovarja, da so se pri organizaciji te\u010dajev \u017ee prilagodili razli\u010dnim \u017eivljenjskim okoli\u0161\u010dinam. Te\u010daje izvajajo tudi popoldne in na spletu.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t<\/a><\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tSorodna novica
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t\tGZS: Spremembe zakona o tujcih bi Slovenijo naredile manj privla\u010dno za tuje delavce<\/a><\/p>\n

Zakon poleg tega obsega izjeme. Jezikovnega pogoja med drugim ni treba izpolniti starej\u0161im od 60 let, nepismenim in ljudem z dolo\u010denimi zdravstvenimi te\u017eavami ter tistim, ki se vklju\u010dujejo v izobra\u017eevalni sistem.<\/p>\n

Po podatkih Urada za oskrbo in integracijo migrantov se je lani te\u010dajev sloven\u0161\u010dine udele\u017eilo 6277 ljudi, letos pa do zdaj nekaj ve\u010d kot 3000. Te\u010daje izvajajo po vsej Sloveniji. \u010ce so v posameznem kraju skupine polne, udele\u017eence usmerjajo v bli\u017enje kraje, ob pove\u010danem povpra\u0161evanju pa urad razpi\u0161e dodatne termine.<\/p>\n

A2: vi\u0161ja raven, ve\u010dja ovira?
Ena pomembnej\u0161ih sprememb je predlagana vi\u0161ja zahtevana raven znanja sloven\u0161\u010dine.<\/p>\n

Katarina \u0160trukelj meni, da pre\u017eivetvena raven, ki pomeni predvsem osnovno sporazumevanje, ni dovolj. “Moramo si prizadevati, da bi se ljudje \u010dim bolje nau\u010dili slovenskega jezika,” je dejala.<\/p>\n

Franci Zlatar se s tem na\u010delno strinja, vendar opozarja, da je treba pri zahtevani ravni upo\u0161tevati razli\u010dne skupine priseljencev. Za ljudi iz jezikovno bolj oddaljenih okolij, pa tudi za manj izobra\u017eene in manj kvalificirane delavce, je lahko doseganje ravni A2 zahtevnej\u0161e. “Zanje bo to pogosto velika ovira pri integraciji,” meni Zlatar. Opozarja, da bi kombinacija vi\u0161je zahtevane ravni in finan\u010dne soudele\u017ebe lahko ote\u017eila vklju\u010devanje.<\/p>\n

Po njegovem obstaja tudi nevarnost, da bodo nekateri tujci v Sloveniji ostajali predvsem za\u010dasno in da se bo zaradi te\u017eav pri izpolnjevanju pogojev migracijski tok samo zamenjal z novimi priseljenci.<\/p>\n

Jezik potrebuje tudi gospodarstvo
Znanje sloven\u0161\u010dine ni pomembno samo zaradi formalnih pogojev za prebivanje. Oba sogovornika sta opozorila na njegov pomen pri vsakdanjem \u017eivljenju.<\/p>\n

Tujci morajo jezik uporabljati pri urejanju zadev na centrih za socialno delo, v bankah, zdravstvu in drugih ustanovah. Katarina \u0160trukelj je opozorila, da se lahko zgodi, da se uslu\u017ebenci s tujci ne bodo \u017eeleli sporazumevati v angle\u0161\u010dini, zato je znanje sloven\u0161\u010dine pomembno tudi za razumevanje in uveljavljanje pravic.<\/p>\n

Ob tem Slovenija vse bolj potrebuje tujo delovno silo. Zato vpra\u0161anje u\u010denja sloven\u0161\u010dine ni le vpra\u0161anje migracijske politike, ampak tudi vpra\u0161anje trga dela.<\/p>\n

Na pogovorih z gospodarstvom so po besedah Katarine \u0160trukelj \u017ee razmi\u0161ljali o tem, da bi se u\u010denje jezika bolj vklju\u010dilo v delovni \u010das. Ta zamisel za zdaj ni bila do konca razvita.<\/p>\n

Ve\u010d zahtev, pa tudi ve\u010d podpore
Osrednja dilema predlaganih sprememb tako ostaja, kako uskladiti dve pri\u010dakovanji: zahtevati od tujcev ve\u010d znanja sloven\u0161\u010dine in hkrati zagotoviti mo\u017enosti, da bodo to znanje lahko tudi dosegli.<\/p>\n

Katarina \u0160trukelj meni, da je vi\u0161ja raven znanja pomembna za uspe\u0161nej\u0161o integracijo. Franci Zlatar pa opozarja, da morajo biti ustrezno zagotovljeni tudi \u010das, denar in dostopne oblike u\u010denja.<\/p>\n

\t\t\t\t\t\t\t\t\tAli bodo vladni ukrepi pove\u010dali znanje sloven\u0161\u010dine pri tujcih?<\/p>\n

Oglas<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Franci Zlatar iz Slovenske filantropije, ki pripravlja te\u010daje sloven\u0161\u010dine, opozarja na \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine ljudi, ki prihajajo v Slovenijo.…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":209589,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[6],"tags":[51507,12677,59,61,62,37,58,60,38,46245,18580],"class_list":["post-209588","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-slovenija","tag-a2","tag-integracija","tag-republic-of-slovenia","tag-republika-slovenija","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-tecaji","tag-tujci"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117187133593756607","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/209588","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=209588"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/209588\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/209589"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=209588"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=209588"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=209588"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}