{"id":210736,"date":"2026-08-31T21:44:17","date_gmt":"2026-08-31T21:44:17","guid":{"rendered":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/210736\/"},"modified":"2026-08-31T21:44:17","modified_gmt":"2026-08-31T21:44:17","slug":"peking-kopira-in-presega-amerisko-in-evropsko-pravno-orozje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/210736\/","title":{"rendered":"Peking kopira in presega ameri\u0161ko in evropsko pravno oro\u017eje"},"content":{"rendered":"

Med zamerami, ki jih Komunisti\u010dna stranka \u017ee dolgo goji v uradnem prikazovanju kitajske zgodovine<\/a>, zlasti izstopajo zlorabe ekstrateritorialne pristojnosti tujih sil. V 19. stoletju so bile to kolonialne sile, ki niso hotele priznati veljavnosti kitajskih zakonov v kitajskih pristani\u0161\u010dih pod svojim nadzorom. V 21. stoletju so\u00a0to ZDA, ki zunaj svojih meja s sankcijami in izvoznimi omejitvami svojo voljo uveljavljajo proti dr\u017eavam, ki jim niso po godu. \u0160e toliko bolj presenetljivo je torej, da \u017eeli Kitajska zdaj igrati isto ekstrateritorialno igro in z vedno ve\u010djim zanosom vodi pravne bitke.<\/p>\n

Pomemben primer tega je iz leto\u0161njega aprila, ko je Kitajska ukazala Meti, lastnici Facebooka, naj razveljavi dve milijardi dolarjev vreden posel za prevzem Manusa, zagonskega podjetja s podro\u010dja umetne inteligence, registriranega v Singapurju. Meta se je uklonila, prav tako kitajski ustanovitelji Manusa, ki jim je bil prepovedan izhod iz Kitajske.<\/p>\n

\u010ce je imela ta saga pridih pravne improvizacije, kitajska vlada zdaj pripravlja zakone, ki ji bodo omogo\u010dili ve\u010dji nadzor nad pretokom tehnologije umetne inteligence. Za name\u010dek bodo septembra za\u010dela veljati okrepljena pooblastila za izrekanje prepovedi vstopa v dr\u017eavo in izstopa iz nje za posameznike.<\/p>\n

To so le najnovej\u0161i v vrsti pravnih ukrepov, katerih cilj je raz\u0161iriti vpliv Kitajske onkraj njenih meja. Ukrepi so zelo razli\u010dni in zajemajo vse od sankcij proti tujim dr\u017eavam do etni\u010dne politike. Gre za velik preobrat za Kitajsko, ki ZDA \u017ee dolgo zameri njihov pravni doseg. Da lahko ameri\u0161ka sodi\u0161\u010da preganjajo podjetja (in posameznike) zaradi njihovega ravnanja v tujini, jim omogo\u010da predvsem dr\u017eave na svetovni finan\u010dni sistem. Kolikor je \u0161irjenje pravnega dosega Kitajske odgovor na sankcije drugih dr\u017eav, temelji njena mo\u010d na prevladi nad svetovnimi dobavnimi verigami. Vendar Kitajska vodi pravne bitke v tujini tudi z namenom okrepitve politi\u010dnega nadzora doma.<\/p>\n

\"Kitajski<\/p>\n

Kitajski ukrepi tuja podjetja postavljajo pred te\u017eko izbiro, katerim zakonom naj se podredijo. FOTO: Juni Kriswanto\/AFP<\/p>\n

Veliki preobrat prihaja z vrha. Kitajski voditelj Xi Jinping je leta 2018 pozval strankarske funkcionarje, naj \u00bbpoprimejo za pravno oro\u017eje\u00ab, ki ustreza statusu dr\u017eave kot velesile. Pozneje istega leta so v Kanadi na zahtevo ZDA aretirali Meng Wanzhou, vodilno uslu\u017ebenko Huaweija in h\u010der ustanovitelja tega telekomunikacijskega velikana<\/a>, ker naj bi prikrivala povezave z iranskimi strankami, proti katerim so veljali ameri\u0161ki ukrepi. Henry Gao s Singapurske univerze za mened\u017ement meni, da je njena aretacija zaskrbljenim kitajskim voditeljem pokazala, kako ranljiva so klju\u010dna podjetja in njihovi zaposleni za ameri\u0161ke spletke. (Kitajska se je odzvala z aretacijo dveh Kanad\u010danov na podlagi izmi\u0161ljenih obto\u017eb in ju skoraj tri leta zadr\u017eevala kot talca.)<\/p>\n

Prvi kitajski zakon, ki podjetja odvra\u010da od upo\u0161tevanja tujih sankcij, zlasti ameri\u0161kih, je bil sprejet leta 2021. Od takrat je Komunisti\u010dna stranka ekstrateritorialne dolo\u010dbe vpletla v \u0161tevilne nove zakone. Predpisi s konca leta 2024 od tujih podjetij, ki uporabljajo kitajske surovine, denimo zahtevajo spo\u0161tovanje kitajskih izvoznih zakonov; poleg tega dajejo uradnikom v Pekingu pooblastila za preverjanje strank tujih podjetij.<\/p>\n

To je podobno ameri\u0161kemu \u00bbpravilu tujih neposrednih izdelkov\u00ab, s katerim je administracija v Washingtonu omejila pretok opreme za proizvodnjo \u010dipov nizozemske izdelave na Kitajsko. Tako kot ZDA je tudi Kitajska za\u010dela uvajati sankcije proti tujim politikom.<\/p>\n

Kitajski zakoni oblikovani po vzoru zakonodaje EU<\/p>\n

Kitajski zakoni proti tujim sankcijam, posodobljeni aprila, so oblikovani po vzoru zakonodaje Evropske unije, po kateri ameri\u0161ki zunanjepoliti\u010dni zakoni v EU niso izvr\u0161ljivi. To podjetjem in posameznikom v EU prepoveduje upo\u0161tevanje sankcij, ki jih EU \u0161teje za nezakonite. Kitajski zakoni gredo celo \u0161e dlje. Vsem tujim podjetjem namre\u010d prepre\u010dujejo, da bi upo\u0161tevala sankcije, ki diskriminirajo kitajske subjekte. V skladu z novimi zakoni na kitajskih sodi\u0161\u010dih potekata to\u017ebi proti ameri\u0161kima ban\u010dnima skupinama JPMorgan Chase in Citigroup v skupni vrednosti 44 milijonov dolarjev, in sicer ker sta na ukaz ameri\u0161kega finan\u010dnega ministrstva zamrznili premo\u017eenje sankcioniranega kitajskega trgovca z nafto. Vrhovno ljudsko sodi\u0161\u010de je junija nove zakone navedlo v sodbi proti singapurskemu podjetju, ki ni hotelo dostaviti po\u0161iljk elektronskega blaga za sankcionirano podjetje v Hongkongu.<\/p>\n

Kitajski ukrepi tuja podjetja postavljajo pred te\u017eko izbiro, katerim zakonom naj se podredijo. Maja so sodi\u0161\u010da v Londonu in Chongqingu na jugozahodu Kitajske izdala bistveno razli\u010dni sodbi v sporu glede licenc med Samsungom, velikim ju\u017enokorejskim konglomeratom, in ZTE, kitajskim proizvajalcem telekomunikacijske opreme. Londonski sodniki so razsodili, da Samsung dolguje ZTE pribli\u017eno 392 milijonov dolarjev, kitajsko sodi\u0161\u010de pa je ugotovilo, da zna\u0161a dolg skoraj dvakrat toliko. Upo\u0161tevanje ene sodbe lahko pomeni kr\u0161itev druge.<\/p>\n

Posledice za Samsung, \u010de ne bi priznal sodbe sodi\u0161\u010da v Chongqingu, bi bile potencialno huj\u0161e, kot \u010de bi kljuboval angle\u0161kemu sodi\u0161\u010du. Velika multinacionalna podjetja, kot je Samsung, so mo\u010dno odvisna od Kitajske, ki je zanje hkrati trg in dobaviteljica klju\u010dnega blaga. Kitajska svoj pravni doseg opira na zelo stvarne vzvode mo\u010di, pravi Mark Jia s pravnega centra washingtonske univerze Georgetown.<\/p>\n

Poleg tega se ukvarja z nadzorom posameznikov in organizacij, za katere meni, da ogro\u017eajo notranjo varnost dr\u017eave, ki pa je precej ohlapno opredeljena. Julija je za\u010del veljati zakon o \u00bbspodbujanju etni\u010dne enotnosti\u00ab, ki kot kaznivo dejanje opredeljuje vsako ravnanje v tujini, ki \u00bbspodkopava narodno enotnost\u00ab. Predlog zakona o kibernetskem kriminalu, trenutno v obravnavi v nacionalnem ljudskem kongresu, kitajskem parlamentu, ki ima v glavnem le formalno vlogo, bo kot kaznivo dejanje opredelil gostovanje ali posredovanje informacij v tujini, ki \u0161koduje \u00bbjavnim interesom\u00ab Kitajske. Drugi zakon, ki je v obravnavi, pa pravno ureja pooblastila za zbiranje dokazov o korupciji kitajskih subjektov v tujini.<\/p>\n

\u0160tevilni nedavni zakoni in predpisi formalizirajo in krepijo \u017ee obstoje\u010di prisilni vpliv dr\u017eave po svetu. Ta med drugim vklju\u010duje ugrabitve kitajskih kritikov re\u017eima in upravljanje tajnih policijskih postaj, ki so med drugim namenjene spremljanju in nadzorovanju ravnanja Kitajcev v tujini. Obse\u017ene dejavnosti Komunisti\u010dne stranke, usmerjene v enotno fronto, si \u017ee dolgo prizadevajo krepiti njen vpliv v tujini, obvladovati skupnosti Kitajcev onkraj dr\u017eavnih meja in bla\u017eiti kritike.<\/p>\n

Zakonodajni zagon odra\u017ea \u017eeljo po centralizaciji nadzora, pravi Yalkun Uluyol iz organizacije Human Rights Watch, ki spremlja razmere na podro\u010dju \u010dlovekovih pravic; uzakonitev pravil pomaga krepiti birokratska sredstva za njihovo uveljavljanje. Jia dodaja, da dr\u017eava s tem, ko si podeljuje pristojnosti za povra\u010dilne ukrepe proti tujim sankcijam, drugim sporo\u010da svojo odlo\u010denost.<\/p>\n

Velik del kitajskega vala sprejemanja zakonov z ekstrateritorialno veljavnostjo, z dolo\u010dbami o etni\u010dni enotnosti vred, je v resnici povezan z dolgoletno obsedenostjo Komunisti\u010dne stranke z ohranjanjem notranje stabilnosti. Toda vse ve\u010dji doseg njenih zakonov veliko pove o ambicijah Kitajske pod vodstvom Xi Jinpinga, da zunanje okolje oblikuje po svojih \u017eeljah \u2013 v okolje, v katerem ni ve\u010d \u017ertev svetovne zgodovine, temve\u010d njena ustvarjalka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Med zamerami, ki jih Komunisti\u010dna stranka \u017ee dolgo goji v uradnem prikazovanju kitajske zgodovine, zlasti izstopajo zlorabe ekstrateritorialne…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":210737,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[8],"tags":[51705,500,173,5667,911,51706,51707,51708,4139,930,37,38,64,21020,1396,63,5007,404,26762],"class_list":["post-210736","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-svet","tag-ekstrateritorialna-pristojnost","tag-eu","tag-gospodarstvo","tag-huawei","tag-kitajska","tag-komunisticna-stranka-kitajske","tag-manus","tag-meng-wanzhou","tag-meta","tag-sankcije","tag-slovene","tag-slovenscina","tag-svet","tag-trgovinska-vojna","tag-umetna-inteligenca","tag-world","tag-xi-jinping","tag-zda","tag-zda-in-kitajska"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117192312118040091","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210736","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=210736"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210736\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/210737"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=210736"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=210736"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=210736"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}