![\"Imer](\"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-content\/uploads\/2026\/08\/FP-9f4843fe-9c80-45a8-b2f7-60931ebfe0a2-600.webp\")
<\/p>\nImer Traja Brizani, skladatelj, basist in pionir sodobne romske glasbe, letos praznuje 30 let skupine Amala in 46 let umetni\u0161kega ustvarjanja. Jubilej bo 31. avgusta v okviru 74. Ljubljana Festivala proslavil v ljubljanskih Kri\u017eankah s Simfoni\u010dnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija ter gosti, med katerimi bodo Alenka Godec, Oto Pestner, Lana Trotov\u0161ek, njegova sinova Bernardo in Armando ter brat Agim. Ve\u010der bo povezovala Mojca Mavec, kulturni dialog pa bo vodila Violeta Tomi\u0107. Ob jubileju smo se z Brizanijem pogovarjali o treh desetletjih Amale, dru\u017einski glasbeni dedi\u0161\u010dini, sodelovanju z velikimi imeni jazza, predsodkih, polo\u017eaju Romov in o tem, zakaj glasba zanj tudi po 46 letih ostaja veliko ve\u010d kot zgolj poklic.<\/p>\n
Ste si leta 1996 predstavljali, da bo zgodba trajala tri desetletja?<\/p>\n
Ko sem leta 1996 ustanovil Amalo, sem imel jasno vizijo. Vedel sem, da stopam na pot tistega, kar je Jani Golob poimenoval \u00bbromski simfoni\u010dni etno jazz\u00ab, nisem pa si predstavljal tridesetletne zgodbe. Ko \u010dlovek \u017eivi za glasbo in gradi na koreninah, ki mi jih je zapustil o\u010de Uka Brizani, se lahko uresni\u010dijo tudi velike sanje.<\/p>\n
Je preplet romske glasbe, jazza in simfoni\u010dnega zvoka nastal na\u010drtno?<\/p>\n
Da. Izhajal je iz jasne vizije in dolgoletnega \u0161tudija. \u017delel sem ustvarjati na temeljih romske tradicije ter jo povezovati z jazzom, soulom, funkom in klasi\u010dno glasbo. Vse temelji na dru\u017einski tradiciji iz Pri\u0161tine in moji poti v Slovenijo od leta 1979. Pomembna je svoboda improvizacije, zaradi katere tradicija dobiva nove oblike.<\/p>\n
<\/p>\n
Imer Traja Brizani \/ Foto: Grega Fenn Der\u017ei\u010d<\/p>\n
Na jubilejnem koncertu bodo z vami Simfoni\u010dni orkester, Big Band RTV Slovenija in \u0161tevilni gostje. Bo to koncert ali predvsem praznik?<\/p>\n
Predvsem \u017eivljenjski praznik in krona neke poti. Na\u0161a dru\u017eina \u017ee 46 let ustvarja v slovenskem kulturnem prostoru. To bo poklon vsem, ki so verjeli v na\u0161o zgodbo \u2013 od o\u010deta do glasbenikov in solistov, ki so sodelovali z nami. Hvale\u017een sem tudi Festivalu Ljubljana in Darku Brleku za posluh. \u017delim si praznika glasbe, dru\u017eine, prijateljstva in svobode.<\/p>\n
V Sloveniji ste najprej igrali baskitaro v popularnih ansamblih, nato vas je osvojil jazz. Zakaj?<\/p>\n
Moja glasbena pot se je za\u010dela v Pri\u0161tini ob o\u010detu. Ko sem decembra 1979 pri\u0161el v Slovenijo, sem ob \u0161tudiju stomatologije igral v pop ansamblih, nato pa me je prevzel jazz. Z bratom Agimom sva igrala jazz in fuzijo, pet let sem deloval tudi v zasedbi Ugrin-Divjak z Ratkom Divjakom. Veliko smo koncertirali, potovali ter spremljali doma\u010de in tuje glasbenike. Iz tega obdobja je ostala tudi vinilna plo\u0161\u010da, ki smo jo posneli z Lojzetom Krajn\u010danom. Pri jazzu me je najbolj o\u010darala svoboda improvizacije, v kateri se romska tradicija preliva v \u017eiv ustvarjalni dialog.<\/p>\n
Sodelovali ste z Jo\u017eetom Priv\u0161kom, Bojanom Adami\u010dem in priznanim ameri\u0161kim jazzovskim bobnarjem, skladateljem in profesorjem Petrom Erskinom. Kaj so vam dala ta sre\u010danja?<\/p>\n
Pustila so neizbrisen pe\u010dat. Priv\u0161ek me je zaznamoval s kompozicijsko disciplino, Peter Erskine pa s svetovno glasbeno dimenzijo. Z njim sva povezovala zvok velikega orkestra z makedonskimi ritmi, spoznal pa je tudi mojo dru\u017eino. Tak\u0161na sre\u010danja glasbeniku \u0161irijo obzorja.<\/p>\n
Kako bi nekomu, ki skupine Amala \u0161e ni sli\u0161al, opisali njeno glasbo?<\/p>\n
Na na\u0161i glasbeni paleti ni meja \u2013 od elektri\u010dnega basa do violon\u010dela, klavirja in \u017eivih tolkal. Koncert Amale je potovanje, na katerem predsodki zbledijo, glasba pa \u010dloveka nagovori neposredno. Amala pomeni zavezni\u0161tvo in prav to \u017eelimo ustvariti med glasbeniki in ob\u010dinstvom \u2013 dialog, ki presega \u017eanrske in kulturne meje.<\/p>\n
Glasba va\u0161o dru\u017eino spremlja \u017ee \u0161tiri generacije. Z vami bodo nastopili sinova Bernardo in Armando ter brat Agim. Kaj vam pomeni ta kontinuiteta?<\/p>\n
To je zame neprecenljivo. Na\u0161a zgodba sega od prednikov prek deda in o\u010deta Uke, dirigenta RTV Pri\u0161tina, do mene, brata Agima ter mojih sinov Armanda in Bernarda. Ko skupaj stopimo na oder, se sre\u010dajo preteklost, sedanjost in prihodnost. Ohranjanje tega izro\u010dila je privilegij in odgovornost.<\/p>\n
Leta 2016 ste prejeli medaljo za zasluge za prispevek k prepoznavnosti romske kulture v Sloveniji. Kaj vam pomenijo priznanja?<\/p>\n
Medalja za zasluge mi veliko pomeni, prav tako nagrada Ferenca Sztojke. Priznanja razumem kot potrditev dolgoletnega ustvarjanja in prizadevanj za prepoznavnost romske kulture. So spodbuda za nove projekte. Izhajam iz ve\u010dkulturnega okolja in vedno sem verjel, da nas razli\u010dnost bogati. Z glasbo nam je uspelo povezovati ljudi in presegati stereotipe.<\/p>\n
Izhajam iz ve\u010dkulturnega okolja in vedno sem verjel, da nas razli\u010dnost bogati. Z glasbo nam je uspelo povezovati ljudi in presegati stereotipe.<\/p>\n
Poleg glasbe pi\u0161ete knjige in se ukvarjate s publicistiko. Zakaj vam je pomembna tudi pisana beseda?<\/p>\n
Glasba odpira srca, vendar ne more prepre\u010diti potvarjanja zgodovine. Do leta 2000 je bilo v slovenskem prostoru zelo malo resnega gradiva o Romih, zato sem izdal monografijo Le ostanite, Romi gredo!. Postala je pomemben vir, iz katerega so pozneje \u010drpali tudi magistrski in doktorski \u0161tudenti pri svojem raziskovalnem delu. Pomembno je, da zgodovino Romov tudi sami raziskujemo in zapisujemo. Romi skozi zgodovino niso bili tisti, ki bi netili vojne, pogosto pa so bili njihove \u017ertve. Pisana beseda ostaja trajen dokument na\u0161e zgodovine, intelektualne mo\u010di in dostojanstva.<\/p>\n
Kje slovenska dru\u017eba \u0161e vedno dela najve\u010dje napake pri vklju\u010devanju Romov?<\/p>\n
Najve\u010djo te\u017eavo vidim v pomanjkanju strokovnega znanja, zaradi \u010desar prihaja do pav\u0161alne kolektivne obravnave Romov in metanja vseh v isti ko\u0161. To ni ne pravi\u010dno ne humano. Pri drugih narodih se uspe\u0161ne posameznike podpira kot vzornike, pri Romih pa se razprava prepogosto vrti okoli naselij in problemov. Tudi romskega ustvarjalca se prepogosto vidi zgolj kot zabavlja\u010da, namesto da bi se ovrednotili njegovo znanje, izobrazba in umetni\u0161ko delo. Institucije potrebujejo ve\u010d strokovnega znanja in podpore posameznikom. Resni\u010dno vklju\u010devanje je mogo\u010de, ko sodelujejo strokovnjaki, umetniki, institucije in skupnost.<\/p>\n
Lahko glasba ljudi pove\u017ee hitreje, kot jih razdelijo stereotipi?<\/p>\n
Lahko, vendar umetnost ne more vsega narediti sama. Predsodki pogosto izvirajo iz nepoznavanja zgodovine. Glasba odpira vrata in povezuje, toda za enakopraven dialog potrebujemo tudi znanje, izobra\u017eevanje, medsebojno spo\u0161tovanje in pripravljenost obeh strani na sodelovanje. Umetnost je lahko izjemno mo\u010dan most med razli\u010dnimi svetovi.<\/p>\n
Letos obele\u017eujete tudi 46 let umetni\u0161kega ustvarjanja. Od kod \u0161e \u010drpate energijo?<\/p>\n
To \u010dutim kot svoje poslanstvo in generacijsko dol\u017enost. Navdih \u010drpam iz \u0161tirih generacij dru\u017einskega izro\u010dila in prepri\u010danja, da lahko z glasbo \u017eivimo v slogi in spo\u0161tovanju. Idej mi ne zmanjka. Za menoj so razli\u010dni avtorski projekti, od albuma Amala in muzikala Stekleno jabolko do jazzovskih projektov, ves \u010das pa razmi\u0161ljam o novih delih.<\/p>\n
Kak\u0161en \u010dlovek ste, ko odlo\u017eite in\u0161trument?<\/p>\n
Klasi\u010dnega po\u010ditka skoraj ne poznam, saj se mi nenehno rojevajo nove ideje. Po 46 letih ustvarjanja je glasba na\u010din \u017eivljenja. Najve\u010d pa mi pomeni dru\u017eina. Ob meni vso pot zvesto stoji soproga Marija, njena podpora mi daje veliko mo\u010d, moj najve\u010dji ponos pa sta sinova Armando in Bernardo. Najbolj me napolnijo toplina doma, mir in hvale\u017enost za vse, kar smo kot dru\u017eina ustvarili.\u00a0<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"Imer Traja Brizani, skladatelj, basist in pionir sodobne romske glasbe, letos praznuje 30 let skupine Amala in 46…\n","protected":false},"author":2,"featured_media":210811,"comment_status":"","ping_status":"","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":"","_share_on_mastodon":"0"},"categories":[18],"tags":[51726,51729,114,51728,51725,10184,51730,6406,7024,51727,62,37,58,60,38,4675,115],"class_list":["post-210810","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","category-zabava","tag-amala","tag-druzinska-tradicija","tag-entertainment","tag-glasbeni-jubilej","tag-imer-traja-brizani","tag-jazz","tag-kulturni-dialog","tag-ljubljana-festival","tag-priznanja","tag-romska-glasba","tag-si","tag-slovene","tag-slovenia","tag-slovenija","tag-slovenscina","tag-slovenska-kultura","tag-zabava"],"share_on_mastodon":{"url":"https:\/\/pubeurope.com\/@si\/117192724886535805","error":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210810","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=210810"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/210810\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media\/210811"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=210810"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=210810"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.europesays.com\/si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=210810"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}